V svojem manifestu z dne 10. oktobra t. l. je proglasilo Narodno vijeće, da hoče biti jugoslovanska država svobodna, moderna država, ki bo temeljila na načelih politične in gospodarske demokracije. Zahtevamo, da narodna vlada SHS v Ljubljani tudi praktično uveljavlja načela demokratizma. V svojem prvem razglasu z dne 31. oktobra t. l. pa je izdala narodna vlada v Ljubljani naslednjo določbo: »Vsi dosedanji zakoni in vse dosedanje naredbe ostanejo še nadalje v veljavi.« Na podlagi te določbe pa je sedaj policijsko ravnateljstvo SHS v Ljubljani naznanilo z odlokom z dne 8. novembra t. l., da ostanejo omejitve svobodnega zbiranja in združevanja iz policijske Avstrije še nadalje v veljavi.
Ta odlok stoji v diametralnem nasprotstvu z načeli političnega demokratizma.
Zato zahtevamo, da Narodna vlada SHS v Ljubljani takoj prekliče veljavnost zakona o društvenem pravu z dne 15. novembra 1867, d. z. št. 134, in zakona o shodnem pravu z dne 15. novembra 1867, d. z. št. 135. Nadalje zahtevamo, da prekliče Narodna vlada SHS v Ljubljani takoj vse zakone in naredbe iz bivše policijske Avstrije, ki omejujejo politično svobodo državljanov. Socialisti si najodločnejše prepovedujemo politično policijo. Zahtevamo popolno politično svobodo, zahtevamo popolno svobodo zbiranja in združevanja že v prehodni dobi.
Štiriletna vojna je zahtevala od jugoslovanskega naroda na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije najtežje materialne in krvne žrtve. Gospodarsko je naš narod tako izmozgan, da mu preti življenski bankerot. Primanjkuje nam živil in mnogih potrebnih surovin, trgovina in obrt sta deloma uničena, industrija deluje v zelo omejenem obsegu. Poleg tega pa nam preti vsled končane vojne obča brezposelnost.
Zato zahtevamo od Narodnega vijeća začasne vrhovne vlade jugoslovanskega ozemlja na tleh bivše bivše avstro-ogrske monarhije v Zagrebu naslednje:
Da bodo delavski interesi kar najbolj zajamčeni in da bo uprava delavskih zahtev kar najbolj enotna, zahtevamo takojšnjo ustanovitev oziroma dopolnitev sedanjih poverjeništev za socialno skrb v poverjeništva za delavske zadeve in socialno skrb. Temu poverjeništvu je takoj prideliti vse delavske in socialno politične zadeve in jih istočasno izločiti iz drugih poverjeništev, v kolikor so jim prideljena.
Pri poverjeništvu za delavske zadeve in socialno skrb je takoj urediti naslednje oddelke:
Zahtevamo ustanovitev delavskih zbornic kot avtonomnih oblasti z državno subvencijo. Delavske zbornice imajo braniti delavstvo pred kapitalističnim izkoriščanjem in poravnavati spore med delom in kapitalom. Da se te zbornice čimprej urede, zahtevamo, da stopi vlada v stik z delavstvom v svrho potrebnih predpriprav.
Da pa bo delavstvo že v prehodni dobi obvarovano kapitalističnega izkoriščanja, zahtevamo ustanovitev začasnih mešanih paritetnih komisij za posamezne stroke, katerih naloga je, da urede spore med delom in kapitalom. Proti razsodbam teh komisij ima vsaka stranka pravico priziva na osrednjo mešano paritetno komisijo v Zagrebu, ki je istotako le prehodnega značaja. V vsaki teh komisij ima vlada svojega zastopnika, ki vodi pogajanja.
306. Naprej : glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke leto II, št. 258, Ljubljana, 11. 11. 1918, Veličasten shod v Mestnem domu v Ljubljani.