Ustanovni zbor Narodnega sveta v Ljubljani se je vršil dne 16. in 17. avgusta 1918. v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega. Narodni svet se je sestavil iz odposlancev, ki so jih imenovale sledeče organizacije: 1. Vseslovenska ljudska stranka; 2. Jugoslovanska demokratska stranka; 3. Jugoslovanska socijalno-demokratska stranka, ki sicer ne pošlje svojih delegatov kot članov N. S., a se bo delovanja N. S. vendar udeleževala; 4. Tržaško politično društvo Edinost ; 5. Politično in gospodarsko društvo za Slovence in Hrvate v Istri; 6. Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Dalmacija sicer ne pristopi formalno k ljubljanskemu N. S., ker bi se vsled prevelikih prometnih težkoč dalmatinskim poslancem ne bilo mogoče udeleževati sej N. S., vendar je poslala svoje delegate k ustanovnemu zboru N. S. Nekateri delegati pa bodo redno prihajali k posvetovanjem N. S. v Ljubljano.

Narodni svet v Ljubljani se smatra kot del vseobčega Jugoslovanskega narodnega odbora, ki se bo v kratkem sešel v Zagrebu.

Na zboru, ki se je vršil 16. in 17. avgusta 1918., je najprej sklicatelj dr. Ant. Korošec opisal splošni politični položaj in razvijal vodilne ideje, ki so privedle do ustanovitve Narodnega sveta.

Velike nove ideje so z zmagovito silo nastopile posebno ob koncu tretjega leta svetovne vojske. Bliža se novi vek človeštva. Kruta sila meča je do sedaj gospodovala in urejevala svet. Narod, ki je imel močnejše in srečnejše orožje, je neusmiljeno tlačil šibkejšega. Vera v meč je dosegla vrhunec v svetovni vojski. Preživeli smo trenutke, ko se je zdelo da bo i nadalje surova sila vladala nad celim človeštvom. Danes je ta vera v meč za večne čase obsojena. Križano človeštvo vstaja k novemu življenju, k življenju pravice in človekoljublja. Ne na krvavih bojiščih, ampak z razumom, oplojenim s Kristusovo ljubeznijo, naj se v bodoče urede razmere med posameznimi narodi sveta.

Nešteti potoki prelite krvi so ustvarili vzvišeno idejo o svetovni pravičnosti. Izraz te ideje je samoodločba naroda. Odstraniti se morajo velike krivice, ki so se godile doslej. Vzvišena ideja o samoodločbi narodov ne zahteva maščevanja za tisočletne krivice, pač pa brezpogojno osvoboditev vseh nesvobodnih narodov. Svet, ki je obstojal iz gospodov in tlačanov, se potaplja v preteklost – na njegovo mesto stopa velika družina svobodnih in enakopravnih narodov. Bliža se dan in uresniči se največja ideja, ki jo je kedaj človeštvo porodilo, ideja o samoodločbi narodov.

Slovenski narod se je z vsem upom oprijel te velike odrešilne ideje. Pred več kakor tisoč leti smo imeli svoje kraljestvo, v katerem smo bili svobodni. Takrat je bil naš narod nositelj vseh kulturnih in državnih pravic. Ali kmalu je slovensko kraljestvo propadlo, zgubili smo svobodo ter postali tlačani. V dobi tlačanstva smo se sicer zavedali, da smo Slovenci, da smo tesno spojeni po krvi, veri in jeziku in kulturi, a gospodovali so nam tujci sebi v prid. Državne pravice, katere je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi, so prešle za več kot tisoč let v tuje roke. Samoodločba narodov nam jih bode zopet vrnila, ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo .

Narod, ki hoče biti nositelj države, ki hoče prevzeti in izvrševati državne pravice v blagor ljudstva, mora zbrati vse državnotvorne moči v enoto. Stranke morajo izložiti vprašanja, dotikajoča se usode vsega naroda iz svojega delokroga ter jih prepustiti Narodnemu svetu. Slovenski narod si je izbral Narodni svet zlasti zato, da bo pripravljen na oni zgodovinski trenutek, ko prevzame skupno z Hrvati in Srbi vse pravice in dolžnosti državne samostojnosti.

Predsednikovemu poročilu je sledila temeljita debata, po kateri se je redigiral pravilnik N. S.

Po tem pravilniku je glavni namen N. S. delo za ujedinjenje jugoslovanskega naroda v samostojno državo.

Razen tega je namen N. S.:

1. obramba in pospešavanje skupnih kulturnih zadev;
2. obramba in gojitev skupnih gospodarskih interesov ter zavesti gospodarske osamosvojitve;
3. reprezentacija naroda in pospešavanje narodnih koristi na zunaj, dogovorno s parlamentarno delegacijo.

N. S. bo imel tudi nalogo, sklepati in odločevati o vseh zadevah, ki jih v N. S. zastopani činitelji priznajo za skupne.

Da bo mogel N. S. izvršiti vse to, so se izvolili sledeči odseki:

1. Organizacijski odsek bo pomagal predsedstvu pri organizaciji in bo izdelal načrt za preuredbo skupne narodne organizacije v sporazumu s strankami. Ta odsek bode organiziral delo, ki ga bodo vršili posamezni okraji in občine.
2. Ustavno-pravni odsek se bo pečal s temelji bodoče ustave in uprave.
3. Odsek za propagando bo pojasnjeval ožji in širši javnosti naše cilje.
4. Odsek za varstvo naših interesov napram obstoječi administraciji. Ta odsek se bo bavil z borbo za enakopravnost našega jezika v šolah, uradih in vsem javnem življenju.
5. Odsek za gospodarsko koncentracijo bo zbiral naše gospodarske sile in jih smotrno vodil. Za sedaj bo posebno pažnjo posvečal prehrani onih krajev naše domovine, ki so v tem pogledu potrebni nujne pomoči, obnovi naših po vojni opustošenih dežel ter vsem vprašanjem prehodnega gospodarstva.
6. Odsek za tujski promet, takozvani Jugopromet, bo skrbel za organizacijo in upravo tujskega prometa, železniških, avtomobilnih in parobrodnih zvez, za propagando lepote našega ozemlja in za pospeševanje trgovških in prometnih zvez.
7. Pokrajinski odseki za Trst, Istro, Goriško, Koroško in za Maribor, eventualno s pododsekom za Prekmurce. Vsi ti odseki bodo pripravljali gradivo, da se ugotove slovenske meje. Ti odseki bodo tudi skušali odpomoči prebivalstvu tudi v gospodarskih potrebah.
8. Finančni odsek bo skrbel za pokritje izdatkov Narodnega sveta.

Debata je bila živahna, vsi sklepi so se vršili soglasno. Predsednikom se je izvolil soglasno državni poslanec dr. Ant. Korošec, v predsedstvo pa še sedem članov Narodnega sveta.