I.

Kluba katoliško-narodne in narodne stranke ¹⁹⁶ v deželnem zboru kranjskem skleneta med sabo za tekočo volilno dobo trdno in neločljivo zvezo.

Oba sprijateljena kluba bodeta delovala za razvoj javnega življenja v kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na krščanski podlagi in zlasti odločno potegovala se za narodne pravice ter politični, gospodarski in socijalni napredek slovenskega ljudstva.

Kot svojo posebno nalogo bodeta sprijateljena kluba smatrala:

1. potezati se za pravice in napredek celokupnega slovenstva v zmislu resolucij vseslovenskega in istersko-hrvatskega shoda z dne 14. septembra 1897;¹⁹⁷
2. dosledno pripravljati pot za združenje vsega slovenskega ozemlja v jedno upravno skupino s središčem v Ljubljani;
3. delovati za socijalne reforme v korist kmetskega, trgovskega, obrtnega in delavskega stanu;
4. potezati se za politično svobodo ljudstva in za razširjenje političnih pravic – zlasti volilne pravice v vse javne zastope – na najširše kroge prebivalstva.

II.

Da poslancem katoliško-narodne in onim narodne stranke ¹⁹⁸ ne bode potreba odrekati se – zlasti onim katoliško-narodne stranke katoliško narodnih, in onim narodne stranke naprednih – načel,¹⁹⁹ ki so jih doslej vodila pri njihovem javnem delovanju, ostanejo tudi poslej še v dosedanjih klubovih zvezah.

V posredovanje vzajemnega postopanja sprijateljenih klubov se osnuje skupni odbor. Skupni odbor obstoji iz 8 članov in 4 namestnikov.

V ta odbor voli vsak sprijateljenih klubov 4 zastopnike in 2 namestnika iz svoje sredine.

Volitev skupnega odbora velja za dobo zasedanja in se ima tedaj pričetkom vsacega zasedanja obnoviti.

III.

Vsaka zadeva, ki ima priti v deželnem zboru v razpravo ali glasovanje, mora se preje pretresati v skupnem odboru, ki sklepa z nadpolovično večino glasov.

Sklepu in izrecilu²⁰⁰ skupnega odbora morata se brezpogojno pokoravati oba sprijateljena kluba, izvzemši šolstvo, glede katerega se jima prepušča popolna svoboda, dokler se ne doseže skupni klub. Vendar si pa oba kluba prizadevajta doseči tudi v tem vprašanji jednotno postopanje.

IV.

Skupni odbor izbere iz svoje srede po dva načelnika in dva namestnika in sicer tako, da se izmed odposlancev vsacega kluba izbere po jeden načelnik in jeden namestnik. V predsedovanju vrstita se načelnika odnosno namestnika tako, da vsaki seji predseduje drugi. Za prvo predsedstvo v zasedanju odločuje žreb.

Skupni odbor je sklepčen le tedaj, če je vsak klub zastopan po štirih članih odnosno namestnikih. Predsednik se vselej udeležuje glasovanja.

Posvetovanje in sklepanje v skupnem odboru se mora za 24 ur odložiti, če to zahteva polovica članov.

V obnovljeni seji zopetna odložitev iste zadeve ni več dopustna, če je ne zahteva večina članov.

V.

Ko bi se o kakej zadevi v skupnem odboru ne dosegla večina, spraviti je stvar pred skupno sejo obeh sprijateljenih klubov.

Skupno sejo skliče in vodi tisti predsednik skupnega odbora, ki je zadevni neuspešni seji poslednjega predsedoval.

V skupni seji sprijateljenih klubov poročata najpreje za vsako stranko skupnega odbora po jeden poročevalec.

Poročilu sledi debata, ki se vrši po določilih poslovnega reda deželnega zbora.

Potem se glasuje in odloči z dvetretjinsko večino, a navzoče morajo biti tri četrtine členov obeh klubov.

VI.

V doslej spornih točkah gledališča in višje dekliške šole se bode dogovorno naslednje postopalo:

1. glede podpore nemškemu gledališču prepušča se članom obeh klubov svoboda;
2. slovenskemu gledališču se osigura letna podpora najmanje 6000 gld.;
3. slovenski višji dekliški šoli v Ljubljani se osigura letna podpora najmanje 2000 gl. in k večjemu 3000 gld. pod pogojem, da se deželnemu odboru konceduje pravica, biti v kuratoriju zastopan po svojem odposlancu.

VII.

Volitve v odseke vršé se tako, da imata v njih oba sprijateljena kluba po jednako število članov. Za načelo velja, da se veleposestniškej stranki prepusti za odseke po tretjina mandatov.

VIII.

Oba kluba zavežeta se delovati k temu, da se ublažé nasprotja, ki so nastala vsled mejsebojnih bojev katoliško-narodne in narodne stranke na političnem, gospodarskem, socijalnem in zlasti tudi časnikarskem polju.

Oba sprijatejena kluba se zavežeta varovati sedanje posestno stanje obeh strank mej spravno dobo in sicer tako, da se vsaka stranka obveže, ko bi v kakem volilnem okraju v tekočej volilni dobi iz kakoršnega koli vzroka koli prišlo do nadomestne volitve za deželni ali državni zbor, ne delovati proti izvolitvi kandidata one stranke, kateri je pripadal prejšnji poslanec. Glede volitev v samoupravne zastope se pa zavežeta oba kluba delovati na to, da se sporazumno in mirno vršé.

Vselej pa, kadar bi vsled udeležitve nemške stranke prišel v nevarnost kandidat one slovenske stranke, katere posestno stanje se ima varovati, je sprijateljena jej stranka obvezana, udeleževati se volitve in glasovati za tega kandidata.

IX.

V prvi seji po ratifikaciji te spravne pogodbe odpovesta se iz vse zbornice izvoljena dr. Ivan Tavčar in dr. Danilo Majaron deželnemu odborništvu odnosno namestništvu in oba kluba se zavežeta pri nadomestni volitvi voliti tista kandidata, katera nominuje klub narodne stranke.

Ker je pričakovati, da se v tem slučaju odpové tudi dr. Adolf Schaffer svojemu mandatu v deželnem šolskem svetu, obvezani so vsi slovenski deželni odborniki, na njegovo mesto voliti tistega deželnega odbornika, katerega odloči klub katoliško-narodne stranke.

X.

Za okrajne cestne odbore in c. kr. okrajne šolske svete imenoval bode vsak sprijateljeni klub po jednega kandidata in slovenski deželni odborniki obvezani so, glasovati za te kandidate.

XI.

Da se pospeši zbliževanje obeh strank, katero je nemogoče, dokler bode trajal gospodarski boj med njunimi pristaši, zavežete²⁰¹ se klubovi vodstvi delovati na to, da se snovanje novih denarnih zavodov v krajih, kjer že kateri posluje – izvzemši deželno stolno mesto Ljubljano – po mogočnosti ovira. Pač pa bosta oba kluba zavezana podpirati ustanovljanje Raiffeisenovih posojilnic po večjih krajih, kjer še nobenega denarnega zavoda ni.

XII.

Ker se snovanje konsumnih društev iz narodnega stališča zamore odobravati le tam, kjer je slovenski živelj v boju z drugorodnim življem, z narodno-gospodarskega stališča pa le tam, kjer domača trgovina ne vstreza gospodarskim razmeram kosumentov, – zavezujeta se oba sprijateljena kluba, delovati na to, da se v takih krajih dežele kranjske, kjer niso dani zgorajšnji predpogoji, konsumna društva ne snujejo. Kadar bi se pa v kakem kraju imelo osnovati konsumno društvo po vplivu ali inicijativi jedne ali druge stranke, jo vodstvo konsumno društvo snujoče stranke zavezano, o tem obvestiti vodstvo prijateljsko stranke, da so doseže skupno postopanje.

XIII.

Zaradi velike važnosti, katera je v narodnem oziru pripisovati okrepljenju kmetijstva in malega obrtništva, obvezujeta se oba kluba, da bodeta skupno delovala za snovanje kmetijskih in obrtnih produktivnih zadrug po vseh večjih krajih dežele Kranjske.

XIV.

Ko bi deželni zbor kranjski prišel v položaj, da bi iz svoje srede imel izbirati poslance za državni zbor, zavezujeta se oba sprijateljena kluba, glasovati soglasno za devet kandidatov, katerih pet bode imenoval klub katoliško-narodne, štiri pa klub narodne stranke. V slučaju, da bi iz tako voljenega državnega zbora vršile se volitve v delegacije, imata se voliti pravi član in njega namestnik jedenkrat iz narodne, drugokrat iz katoliško-narodne stranke.

XV.

Prepovedano je poslancem obeh klubov stopati v zadevah, o katerih je odločal skupni odbor ali pa skupščina obeh klubov, v dogovor z nemško deželnozborsko stranko. Kdor bi ravnal proti tej določbi, zahtevati smé skupni odbor, da se izključi iz kluba.

XVI.

Ta dogovor sklenjen je za sedanjo deželnozborsko volilno dobo in se v tej dobi ne more odpovedati.

Izgotovi se pa v dveh jednakih izvodih, katere podpišejo vsi poslanci, ki so člani sprijateljenih klubov. Od teh izvodov shrani po jednega načelnik vsakega kluba.

Ta dogovor odobruje[ta]

Vodstvo katoliško-národne stranke

[in] [vodstvo narodne stranke.]²⁰²

V Ljubljani, dné 24. februvarija 1898.²⁰³