Šolske zahteve.

C. kr. vlada naj ukrene, kar potreba:

1. da se ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani v najkrajšem času za vse slovenske pokrajine v Avstriji;
2. da se otvorijo na c. k. višji gimnaziji in na c. k. višji realki v Gorici že v početku šolskega leta 1908/9 slovenske paralelke;
3. da se premesti slovenski oddelek c. k. izobraževališča za učiteljišča za učitelje iz Kopra v središče slovenskega dela goriške dežele, namreč v mesto goriško, in sicer s početkom šolskega leta 1908/9;
4. da se ustanovi nemudoma v mestu goriškem toliko slovenskih javnih ljudskih šol na primernih krajih, da bodo mogle sprejeti vse one šolski dolžnosti podvržene slovenske otroke v ozemlju goriškega mesta, ki so zdaj siljeni iskati si ljudsko šolskega pouka v zasebnih Šolah ali v zavodih, ki niso obvezne šole;

ter polaga Slovenskemu kluba državnih poslancev na Dunaju najtopleje na srce, naj zastavi vso svojo veljavo in svojo moč pri c. k. vladi, da se izvrši ta šolski program goriških Slovencev. [...]

Organizacija S. L. S. na Goriškem.

1. Stranka, ki hoče delovati na krščanskem in demokratiškem temelju za duševni in gmotni prospeh slovenskega ljudstva, zlasti kmeta, delavca, obrtnika in trgovca, na Goriškem se imenuje Slovenska Ljudska Stranka na Goriškem. [...]
2. Zbor zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke pozivlje vse goriške Slovence, ki priznavajo krščansko in demokratiško stališče kot veljavno v javnem življenju, naj se priklopijo S. L. S. Glede načina naj se dogovore z vodstvom in izvrševalnim odborom S. L. S.

Težnje kmečkega stanu.

Shod zaupnikov slovenske ljudske stranke na Goriškem, zbran 25. novembra 1907 v Gorici, sprejema v svoj program zahteve Kmečkih zvez glede na razne potrebe kmečkega stana. [Posebej] še pozdravlja novi zakon proti ponarejanja vina ter poudarja potrebo, da se uvedejo zavodi za starostno zavarovanje ter okrajne bolniške blagajne tudi za kmečki stan, kakor tudi, da se ustanovijo obvezne deželne zavarovalnice proti škodi po ognju, toči in drugih nezgodah, ter da se brez odloga uredijo deželne finance z državno pripomočjo.

Trgovstvo in obrt.

Vpoštevajoč važnost trgovsko-obrtnega stanu hoče S. L. S. na Goriškem zastaviti ves svoj vpliv v to, da se čim preje ustanovi slovenska trgovska šola v Gorici ter naprosi deželne in državne poslance, da izposlujejo od dežele in države v to svrho enake podpore kot so se dale italijanski trgovski šoli.

Slovenska obrtna šola v Gorici naj se tako reorganizira, da bode zadovoljila obrtnike in njihove učence, ker le od take šole smemo pričakovati zaželjenega vspeha.

Naši zastopniki naj se energično potegujejo za to, da se odpravi sedajni krivični cenzus za volitve v trgovsko-obrtno zbornico. Ako ne morejo doseči, da bi vsi obrtniki in trgovci brez izjeme zadobili volilno pravico, naj pa skrbijo za to, da dobimo najnižji cenzus kakoršen velja v sosednih deželah.

Trgovska zbornica naj se loči od obrtne, ker si interesi obeh stanov pogosto nasprotujejo. [...]

Delavski stan.

1. Delo je dolžnost in splošno premoženje vseh zdravih ljudi in ne sme postati žrtva oderuštva in izsesavanja kakor se mnogokrat godi.
2. Država je dolžna po postavah in opravi braniti pošteno delo in je namenu primerno organizovati, da obvaruje krivičnega izsesavanja in da zagotovi vsakemu delavcu njegovemu delu primerno plačo.
3. Otroško delo po tvornicah se mora odpraviti, žensko delo omejiti na ženski primerna dela, ki moškemu delu ne delajo konkurence.
4. Ponočno delo se dovoli le onim podjetjem, ki iz tehničnih vzrokov dela ne morejo pretrgati. Ženskam in otrokom bodi nočno delo prepovedano.
5. Ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora vsako delo počivati. Če ni mogoče ob nedeljah dati počitka, naj se določi 36 ur med tednom v počitek, vendar tako, da ima vsako drugo nedeljo delavec prost dan.
6. Uredi se po razmerah najvišja neprestopna delavna doba; in sicer pri vseh rudo in premogokopih in pri vseh javnih strokah, koder se mehanično s stroji v velikem producira, zlasti pri težkih in zdravju škodljivih delih 8urni delavnik; pri mali obrti, rokodelstvu, trgovstvu 10-urna delavna doba.
7. Zakonito naj se varujejo delavci, ki izvršujejo po svoji volji in vesti razne mandate.
8. Uvedejo naj se razsodišča, sestavljena iz delavcev in delodajalcev, ki naj razsojajo v vseh spornih točkah.
9. Skrbi naj se delavcem za zdrava in primerna stanovanja. V to svrho ustanovljena društva podpirajta dežela in država z zakoni in doneski.
10. Plača bodi tako urejena, da more vsak delavec pošteno živeti tudi z družino. Vsak delavec mora imeti pravico, da napreduje pri delu in se mu plača primerno zvišuje. Delavec imej pravico do gotovega deleža pri čistem dobičku.
11. Akordno delo naj se odpravi povsod, kjer je nevarno, ali kjer ob neugodnem času vsled njega delavci nimajo zaslužka.
12. Strogo naj se nadzorujejo vsa podjetja glede na varnost življenja in zdravja; zato naj se pomnoži obrtno nadzorstvo po dejanski potrebi. Za delavke naj se nastavijo obrtne nadzornice. Obrtnim nadzornikom naj se pridele delavci, ki jih naj odškoduje država.
13. Po večjih mestih naj uvedo občinske posredovalnice za delo, in sicer brezplačno.
14. Uvede naj se splošno državno zavarovanje za delavca vseh vrst proti bolezni, nezgodam, onemoglosti in starosti ter za udove in sirote.
15. Delavstvo ene stroke ali sorodnih strok naj se združaje po strokovnih društvih, ki so nepolitična in skrbe zgolj za izobrazbo in gmotno povzdigo delavstva ter po delavskih pol. društvih, ki skrbe za politično osamosvojo delavskega stana sploh.