V seji dne 27. marca 1908 ²¹⁹ stavili so poslanci dr. Šusteršič , baron Schwegel , dr. Tavčar in sodrugi nujni predlog:

Deželni zbor skleni:

Deželni red in deželni volilni red se imata spremeniti v tem smislu, da se omogoči vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi.

Zbornica je predlogu priznala nujnost in ga odkazala ustavnemu odseku v predposvetovanje.

V odseku, ki je bil se [z] zakonom z dné 23. aprila 1908 dež. zak. štev. 10. proglašen permanentnim, doseglo se je v stvari popolno sporazumljenje vseh strank. Sad tega sporazumljenja sta priložena zakonska načrta o spremembi deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda.

Reforma, ki je izražena v teh dveh načrtih, se ne sme presojati toli iz načelnega, nego iz stališča politične oportunitete.

Gotovo je v veliko korist deželi, da se tako važna in globoko segajoča reforma, ki utegne spremeniti celo strankarsko konfiguracijo deželnega zbora in dati nove impulze javnemu razvoju v kranjski vojvodini, izvede v popolnem soglasju vseh strank. To soglasje priča, da je reforma postulat splošne pravne zavesti. To je tisti moment, ki daje predloženi reformi odločilno vrednost in ki jo sam po sebi opravičuje in utemeljuje.

Glavne točke predlagane reforme, v razmerju proti sedaj veljavnim zakonom, so:

1. Ustanovitev splošnega volilskega razreda z 11 mandati.
2. Pomnožitev deželnega odbora z enim prisednikom, ki ga volijo poslanci splošnega volilskega razreda.
3. Pomnožitev ljubljanskih mandatov v volilskem razredu mest in trgov od 2 na 4.
4. Ločitev Ribnice od volilnega okraja Kočevje-Ribnica in priklopitev k volilnemu okraju slovenskih dolenjskih mest v volilskem razredu mest in trgov.

Iz sprememb ad 1. in 2. sledi, da bode deželni zbor v bodoče štel 50 članov (doslej 37).

K posameznim točkam se še pripomni:

Ad 1. V tej točki leži težišče cele reforme.

Po splošnem volilnem razredu pride v volilnem zistemu našega deželnega zbora vsaj deloma moderno načelo splošne in enake volilne pravice do veljave.

Dosegel se je v tem pogledu maksimum, ki je v današnjih razmerah sploh dosegljiv. To kaže tudi primera sé²²⁰ številom mandatov splošnega volilnega razreda v drugih deželah, ki relativno zaostaje bistveno za številom, ki ga predlaga ustavni odsek za naš deželni zbor.

Aktivna volilna pravica v splošnem volilskem razredu je po načrtu identična z državnozborsko volilno pravico – gotovo najpravilnejša rešitev tega vprašanja.

Kar se tiče razdelitve okrajev v splošni skupini, je odsek sprejel pravilno načelo teritorijalne razdelitve na 11 okrajev, kojih vsak voli jednega poslanca. Prvega teh okrajev tvori (kakor za državni zbor) glavno mesto Ljubljana – drugih 10 okrajev pa se tudi krije z državnozborskimi volilnimi okraji, razun onih sprememb, koje provzroča okolnost, da se ni vstvaril, kakor za državni zbor, poseben nemško-naroden kočevski mandat.

Ad 2. Dotiranje splošnega volilskega razreda s posebnim mandatom v deželnem odboru pomenja konsekventno uveljavljenje demokratičnega načela v deželni samoupravi – v kolikor je to v denašnjih razmerah sploh mogoče.

Ad 3. Od 11 okrajev splošne skupine ima le prvi, obstoječ iz ljubljanske občine, mesten značaj. Ostalih 10 volilnih okrajev je pretežno kmetskega značaja, tako da bode v bodoče kmetsko prebivalstvo samo za-se odločevalo o večini v deželnem zboru: K 16 poslancem kmečkih občin se pridruži 10 poslancev splošne skupine iz pretežno kmetijskih okrajev, skupaj 26 poslancev, t. j. absolutna večina nove zbornice.

Naravno je, da so v očigled temu zahtevali mestni poslanci, da se tudi nekoliko ojači meščansko zastopstvo i. s. na ta način, da se ustvarita dva nova ljubljanska mandata v volilskem razredu mest in trgov. Kompromisnim potom se je tej zahtevi ustreglo, ker se je s to koncesijo osigurala volilna reforma in zajamčil povratek normalnih razmer v naši deželni zakonodaji in upravi. Uvaževalo se je tudi, da ima Ljubljana v razmerju z drugimi mesti in trgi najmanj poslancev. Pomnožitev ljubljanskih mandatov vstvarja pravičnejše razmerje v okviru volilskega razreda mest in trgov.

Vsled pomnožitve ljubljanskih cenzus-mandatov se je pokazala potreba, razdeliti Ljubljano v dva volilna okraja, kojih vsak voli po dva poslanca v volilskem razredu mest in trgov.

V to svrho se razdeli Ljubljana v severno in južno polovico po idealni črti od mestne hiše do Švicarije.²²²

Južno polovico tvorijo II. (Št. Jakobski) III. (Dvorski) in V. okraj (Predkraji) se²²³ skupaj 17.910 civilnimi prebivalci; severno polovico pa tvorijo I. (šolski), IV. (kolodvorski) in VI. okraj (Vodmat) se skupaj 16.045 civilnimi stanovniki.

Pri tej razdelitvi je upoštevano število prebivalstva in pa davčna moč.

Kar se tiče števila prebivalstva, je južna polovica le za približno 2000 ljudij močnejša od severne, razlika, ki gotovo ni velika. Pri tem je treba še pomisliti, da so pri numerično močnejši polovici poljedelski sloji trnovski, krakovski in barjanski, ki plačujejo veliko manjši davek, kot sicer ljubljansko stanovništvo. Tudi je uvaževati, da je v severni polovici mesta dokaj več industrije, ko v južni.

Prvi (šolski) okraj paralizuje drugega (šentjakobskega), četrti (kolodvorski) vsled večje industrije tretjega (dvorskega) po prebivalstvu za 1800 prebivalcev močnejšega. Peti in šesti okraj bistva ne izpreminjata. Res, da ima VI. okraj 3075 prebivalcev, peti pa le 1639; pomisliti je pa treba, da je med 3075 stanovniki šestega okraja okroglo 600 bolnikov civilne bolnice, ki pri volitvi ne pridejo v poštev.

Ad 4. Ločitev Ribnice od Kočevja se je izvršila vsled obojestranske želje.

Po tej ločitvi se Ribnica naravno ni mogla priklopiti drugam, nego slovenskim dolenjskim mestom.

____________

Posebe omenjati je konečno še prehodne določbe, glasom katerih se deželni zbor, ko predlagana reforma postane zakon, ne razpusti, temuč le spopolni s tem, da se izvolijo poslanci splošnega volilskega razreda in pa nova dva ljubljanska poslanca v voliskem razredu mest in trgov. Istotako se spopolni tudi deželni odbor z izvolitvijo petega prisednika iz splošnega volilskega razreda.

Odsek se je pri reševanju svoje naloge uveril, da je tako deželni red kakor osobito deželni volilni red še v marsičem potreben reforme. To pa je obširno delo, ki rabi daljšo dobo – mej tem ko je nujno, da pridejo poslanci splošnega volilnega prava do sodelovanja pri deželni zakonodaji in samoupravi. Tudi odgovarja demokratičnemu načelu, da poslanci splošnega volilnega prava že sodelujejo pri nadaljni obsežni ureditvi deželne ustave. To so razlogi, ki so vodili ustavni odsek, da se je odločil predlagati provizorij v obliki označenih prehodnih določb.

Stvar spopolnjenega deželnega zbora bode, da še v tekoči zakonodavni dobi izvrši obsežno in temeljito revizijo deželne ustave.

S predloženima zakonskima načrtoma pa se brez dvoma ustreže uvodom navedenemu nujnemu predlogu: da se omogoči vsem slojem prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi.

Ustavni odsek po soglasnem sklepu predlaga:

Visoki deželni zbor skleni:

1. Priloženima zakonskima načrtoma o spremembi deželnega reda in volilnega reda za deželni zbor se pritrdi.
2. Deželni odbor se pozivlje, da čim preje izposluje Najvišje potrjenje.