Ustanovitev Kmečke Stranke ni krivica proti nobenemu drugemu stanu, ker kmet pusti vsakemu drugemu pravico, da se organizira in združuje, kakor sam hoče. A isto pravico zahtevajo kmetje tudi sami zase in nečejo biti pod političnim jerobstvom neizkušenih ljudi iz drugih stanov. Kar je dovoljeno delavcem, profesorjem, uradnikom in sploh vsakomu, se ne sme zabranjevati kmetu. Ali je kmečka stranka potrebna ali ne, to vedo najbolje kmetje sami. Namen stranke je razviden iz oklica, ki gre po celi deželi. Ker stoji stranka na verskem, katoliškem stališču, ji je lahko ob dani potrebi stopiti glede političnega uveljavljanja katoliških načel v stik z vsako drugo katoliško stranko, če je res katoliška, ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V svojih stvareh pa hoče biti kmečka stranka neodvisna, kakor zahtevajo načela prave demokracije in samoodločbe.

Ker je duhovščina na deželi ozko spojena s kmečkim stanom, je naravno, da bodo duhovniki, ki imajo ljubezen do ljudstva, z njo sodelovali, kar bo le v splošno korist in kar kmečka stranka iskreno želi v verskem in narodnem interesu.

Slovenska Kmečka Stranka pojde mirno, a krepko, in vztrajno svojo pot.