Meni

Dok. št. 3
Peticija državnemu zboru na Dunaju za stavbno-obrtno novelo, sprejeta na prvem shodu Katoliškega političnega društva v Ljubljani 9. marca 1890 3

Visoka državna zbornica!

Katol. politično društvo v Ljubljani ima med drugim tudi namen, pospeševati slovenskega naroda gmotni napredek v gospodarskih in socijalnih zadevah, skrbeti mu je prav posebno za gospodarsko izobraženost.

Zato z veseljem pozdravlja in z zadovoljnostjo priznava, da je sedanja vlada s pomočjo postavodajalnih zbornic napravila s svojo obrtno novelo od 15. marca 1883. l. odločilen korak v socijalni reformi. Vendar pa vlada sama, kakor tudi postavodajni zbori sami vedó, da je s tem vložena le podlaga, na kateri bo treba zidati še mnogo, preden da se vstanové postavni pogoji, od katerih je v mnogem odvisno blagostanje obrtno-delavskih stanov.

Vzlasti je blagostanje in gmotni napredek obrtno-rokodelskih stanov vseh tostranskih kronovin Avstrijskih, med njimi tudi kronovine Kranjske odvisen mnogo od tega, kako da se bo sklenila novela za stavbeni obrtni red, katero je vlada v § 23., alin 2, novele za obrtni red z dné 15 marca 1883, obljubila. Izrekla se je namreč gledé stavbeno-obrtne novele v imenovanem paragrafu kakor sledi:

[»]Gledé stavbene obrti določijo se pozneje s posebnim zakonom splošna načela, katerih se je držati, kadar treba odobriti dokaze posebne sposobnosti za nastop v § 15., točka 6. naštetih stavbenih obrtij, in kadar treba določiti, kako na široko se raztezajo pravice posameznih kategorij stavbene obrti.«

S tem je visoka vlada, kakor tudi postavodajna zbornica sama priznala, da treba s posebno novelo vrediti in vtrditi razmerje in stanje stavbeno-obrtnih stanov ter v ta namen že pred šestimi leti izvršila načrt stavbeno-obrtne novele, ki pa še do sedaj ni prišel na dnevni red visoke državne zbornice.

Z ozirom na to, da je ta predlog že toliko let predmet razpravi obrtnega odseka visoke zbornice, a se še sedaj ni razpravljal v državnem zboru ter v naše začudenje zopet letos odložil z dnevnega reda seje vis. državnega zbora z dné 3. februvarja 1890 na poznejše čase,

z ozirom na to, da so določila novega obrtnega reda za stavbene obrtnike popolno brez pomena, dokler se ne izvrši tudi stavbeno obrtna novela,

prosi najdostojneje podpisano katol. politično društvo visoko državno zbornico, da izvôli načrt obrtno-stavbene novele prej ko mogoče postaviti na dnevni red, vsekako pa gotovo še v tem zasedanju.

2. Ker se pa imajo postave, vrejujoče razmere podložnih držati gesla: Vsakemu svoje! zato naj izvôli visoka zbornica poskrbeti, da omogoči onim, ki so se kake obrti pravilno izučili in se kot pomočniki dejanjsko v obrti urili, primerne pogoje za obstanek.

Z ozirom na to, da tudi po predloženem načrtu stavbeni podjetniki ohranijo svoje pravice, primerne njih višji tehniški izobrazbi

z ozirom na to, da v Avstriji 9065 mojstrov zidarjev, kamnosekov, tesarjev, studenčarjev in 44.753 stavbenih pomožnih obrtnikov: mizarjev, ključavničarjev, kleparjev, steklarjev, pečarjev, pleskarjev itd. in skoro toliko tisoč družin vsled neugodnih, ker postavno ne dovolj določenih razmer težko in željno pričakájejo ugodne rešitve novele stavbeno-obrtnega načrta

prosi najdostojneje vdano katol. politično društvo v Ljubljani , da izvôli vis. zbornica vsprejeti vladine predloge stavbeno-obrtne novele in sicer § 2. po nasvetu manjšine obrtnega odseka visoke državne zbornice, ki se glasi:

Stavbeni podjetnik je opravičen voditi in izvrševati velike in druge sorodne stavbe; a on je dolžan pri izvrševanju stavb gledé onih del, ki spadajo v stroko mojstrov tesarjev, kamnosekov in studenčarjev, ali spadajo v opravičeni delokrog stavbenih pomožnih obrtnikov: ključavničarjev, mizarjev, kleparjev, steklarjev, pečarjev, pleskarjev itd., rabiti one obrtnike, ki so za dotična dela opravičeni.

Opombe

3. Slovenec : političen list za slovenski narod, leto XVIII, št. 64, Ljubljana, 18. 3. 1890, Katoliško politično društvo.