Narodni odbor, kjer bodo po medsebojno dogovorjenem proporcu zastopani vsi politični činitelji, ki na temelju edinstvenosti jugoslovanskega naroda hočejo izvojevati samostojno jugoslovansko državo.
Narodni svet sestoji iz 50. članov. Od teh jih odpade na Dalmacijo 12, ki jih izberejo tamkajšni politični činitelji v medsebojnem sporazumu, na Istro 5, ki jih imenuje politično društvo za Istro v Pazinu , na Trst 2 (politično društvo Edinost), na Vseslovensko Ljudsko Stranko 18 in na Jugoslovansko demokratsko stranko 10. Socijalnim demokratom pritičejo 3 mandati. Stranke izbirajo svoje zastopnike potom izvrševalnih odborov, oziroma odborov političnih društev in sicer za dobo enega leta. Imajo pa pravico jih vsaki čas odpoklicati. V tem slučaju, kakor tudi v slučaju odstopa in smrti morajo izvrševalni odbori, odbori političnih društev imenovati nove člane tekom enega meseca za ostalo funkcijsko dobo.
Sedež Narodnega sveta si izberejo člani z večino glasov.
Sedeži strank, ki niso pristopile, pa priznavajo načela Narodnega sveta, ostanejo nezasedeni, vendar more Narodni svet te stranke po potrebi vabiti k sejam.
v odsekih za priprave važnih skupnih nalog. Pri teh odsekih se imajo pritegniti na delo zastopniki važnih stanov in strok. Osnujejo se s sklepom plenuma, ki imenuje člane, ti pa se lahko kooptirajo, in si sestavijo poslovni red v sporazumu s predsedstvom. Taki odseki, ki se osnujejo po potrebi, so n. pr. za propagando, tisk, za izdajo brošur, za narodno statistiko, za določitev narodnih mej, za ustavne reforme, za ustavne projekte narodne države, za pripravo pogajanj med narodi, za manjšine, za šolstvo, za gospodarsko koncentracijo, za narodno uradništvo, železničarstvo, novinarstvo, za financiranje Narodnega sveta i. t. d.
V vseh skupinah se glasu je z dvetretjinsko večino prisotnih. Če ugovarja ena tretjina se ima glasovanje preložiti na prihodnjo sejo, koje datum določi večina. Plenum je sklepčen, če je prisotnih 20 članov, predsedstvo pa, če je prisotnih 5 članov, odseki, če je prisotnih ena tretjina članov. Če se ista zadeva obravnava v odsekih ali predsedstvu dvakrat ali obakrat ugovarja sklepu ena tretjina navzočih, obravnava nadalje o njej predsedstvo oziroma plenum. Če se ista zadeva obravnava dvakrat v plenumu in obakrat ena tretjina navzočih ugovarja proti sklepu, je smatrati, da je dotična zadeva izločena iz delokroga Narodnega sveta.
238. Statut Narodnog veća (Narodni svet) u Ljubljani. Građa o stvaranju jugoslovenske države : 1. I – 20. XII 1918. Tom I (Dragoslav Janković /ur./, Bogdan Krizman /ur./). Beograd : Institut društvenih nauka, 1964, str. 254–255.