Meni

Dok. št. 137
Statut Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro, sprejet 16. avgusta 1918 v Ljubljani238

Uvod
  1. Naš namen je, da se za v monarhiji živeče Slovence, Hrvate in Srbe ustanovi skupni Narodni odbor , kjer bodo po medsebojno dogovorjenem proporcu zastopani vsi politični činitelji, ki na temelju edinstvenosti jugoslovanskega naroda hočejo izvojevati samostojno jugoslovansko državo.
  2. Za ozemlja Cislajtanije se osnuje Narodni svet, katerega namen in delokrog je, sklepati in odločevati o vseh zadevah, ki jih v Narodnem svetu zastopani činitelji priznajo za skupne.
  3. Skupne zadeve v smislu točke 2. so zlasti:
    1. Delo za ujedinjenje jugoslovanskega naroda v samostojno državo.
    2. Smotreno delo za popolno ravnopravnost našega jezika v šolah, uradih in v vsem javnem življenju.
    3. Varstvo narodnih manjšin, uredba [manjšinskega] dela in boj za narodno šolstvo.
    4. Uveljavanje našega jezika v vseh javnih uradih in podjetjih.
    5. Obramba in pospešavanje skupnih kulturnih zadev.
    6. Obramba in gojitev skupnih gospodarskih interesov ter zavesti gospodarske osamosvojitve.
    7. Reprezentacija naroda in pospešavanje narodnih koristi na zunaj, dogovorno s parlamentarno delegacijo.
    8. Vprašanja, ki se tičejo narodne časti in discipline.
Organizacija Narodnega sveta.
  1. Narodni svet sestoji iz 50. članov. Od teh jih odpade na Dalmacijo 12, ki jih izberejo tamkajšni politični činitelji v medsebojnem sporazumu, na Istro 5, ki jih imenuje politično društvo za Istro v Pazinu , na Trst 2 (politično društvo Edinost), na Vseslovensko Ljudsko Stranko 18 in na Jugoslovansko demokratsko stranko 10. Socijalnim demokratom pritičejo 3 mandati. Stranke izbirajo svoje zastopnike potom izvrševalnih odborov, oziroma odborov političnih društev in sicer za dobo enega leta. Imajo pa pravico jih vsaki čas odpoklicati. V tem slučaju, kakor tudi v slučaju odstopa in smrti morajo izvrševalni odbori, odbori političnih društev imenovati nove člane tekom enega meseca za ostalo funkcijsko dobo.

    Sedež Narodnega sveta si izberejo člani z večino glasov.

    Sedeži strank, ki niso pristopile, pa priznavajo načela Narodnega sveta, ostanejo nezasedeni, vendar more Narodni svet te stranke po potrebi vabiti k sejam.

  2. Narodni svet deluje:
    1. v plenumu, ki se shaja k rednim sejam vsako četrtletje, k izrednim na poziv predsednika ali na zahtevo vsaj 10 članov in sicer v tem slučaju najkasneje v 8 dneh po obvestitvi predsednika. Plenum voli predsedstvo, odseke, sprejema poročila predsedstva in sklepa o njih, daje navodila za njega delovanje, odbira nadzorovalni odbor za financijelno poslovanje in sklepa na željo polovice svojih članov o predlogih, ki v predsedstvu niso dosegli dvetretjinske večine;
    2. v predsedstvu, ki sestoji iz 8 članov (predsednika, podpredsednika, tajnika in 4 članov) in ki vodi vse poslovanje Narodnega sveta, ki ga predstavlja na zunaj, osnuje pisarno, sprejema poročila odsekov, sklepa in izvršuje njih predloge, imenuje zaupnike, izbira in upravlja denarna sredstva. Člani predsedstva, ki bivajo izven sedeža Narodnega sveta imajo vsak svojega namestnika, izvoljenega na predlog izvoljenega člana od plenuma izmed članov Narodnega sveta. Namestnik pa ne izvršuje posebnih funkcij svojega mandata, temveč je zgolj prisednik;
    3. v odsekih za priprave važnih skupnih nalog. Pri teh odsekih se imajo pritegniti na delo zastopniki važnih stanov in strok. Osnujejo se s sklepom plenuma, ki imenuje člane, ti pa se lahko kooptirajo, in si sestavijo poslovni red v sporazumu s predsedstvom. Taki odseki, ki se osnujejo po potrebi, so n. pr. za propagando, tisk, za izdajo brošur, za narodno statistiko, za določitev narodnih mej, za ustavne reforme, za ustavne projekte narodne države, za pripravo pogajanj med narodi, za manjšine, za šolstvo, za gospodarsko koncentracijo, za narodno uradništvo, železničarstvo, novinarstvo, za financiranje Narodnega sveta i. t. d.

      V vseh skupinah se glasu je z dvetretjinsko večino prisotnih. Če ugovarja ena tretjina se ima glasovanje preložiti na prihodnjo sejo, koje datum določi večina. Plenum je sklepčen, če je prisotnih 20 članov, predsedstvo pa, če je prisotnih 5 članov, odseki, če je prisotnih ena tretjina članov. Če se ista zadeva obravnava v odsekih ali predsedstvu dvakrat ali obakrat ugovarja sklepu ena tretjina navzočih, obravnava nadalje o njej predsedstvo oziroma plenum. Če se ista zadeva obravnava dvakrat v plenumu in obakrat ena tretjina navzočih ugovarja proti sklepu, je smatrati, da je dotična zadeva izločena iz delokroga Narodnega sveta.

  3. Če pride do prepira v kakem formalnem vprašanju v Narodnem svetu, ali če se stranke v sporu v kaki častni zadevi, ki je v zvezi z delokrogom Narodnega sveta, podvržejo razsodišču, razsodi le to po prostem prevdarku. Predsedstvo voli vsako leto 3 razsodnike, a stranke se v sporazumu s predsedstvom zedinijo lahko tudi za drugačno razsodništvo.
  4. Premoženje Narodnega sveta, če iz njega izstopi nad polovica članov, pripade manjšinskim organizacijam po sklepu razsodišča.
  5. Ta štatut je mogoče spremeniti le v soglasju z udeleženimi strankami.
Opombe

238. Statut Narodnog veća (Narodni svet) u Ljubljani. Građa o stvaranju jugoslovenske države : 1. I – 20. XII 1918. Tom I (Dragoslav Janković /ur./, Bogdan Krizman /ur./). Beograd : Institut društvenih nauka, 1964, str. 254–255.