Vseslovenski in istersko-hrvatski shod zahteva, da se v članu 19. temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra leta 1867 št. 142 drž. zak. zajamčena narodna in jezikovna jednakopravnost v šoli, uradu in javnem življenju izvrši tudi glede slovenskega in oziroma hrvatskega jezika na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem.

Toraj se zahteva, da so pri vseh državnih uradih v teh deželah uradniki, ki imajo občevati s slovenskim odnosno hrvatskim narodom, vešči v govoru in pismu slovenskega oziroma hrvatskega jezika in da se jezika neveščim že nastavljenim uradnikom določi rok, v katerem se morajo izkazati s tem znanjem.