Osrednje vodstvo Vseslovenske ljudske stranke, ki je zborovalo dne 20. t. m. dopoldne v Ljubljani, je soglasno odobrilo opatijske in dunajske resolucije ⁵⁷ zastopnikov V. L. S. in stranke prava. Obenem je sklenilo sledečo resolucijo:

Centralno vodstvo V. L. S. jemlje z ogorčenjem na znanje poročilo koroškega strankinega vodstva o nečuvenem zatiranju slovenskega ljudstva v vseh panogah javne, avtonomne in državne uprave na Koroškem, protestira proti sistematični zlorabi javne oblasti v ponemčevalne namene in proti raznim poskusom vtisniti deželi na umeten način pečat izključno nemškega značaja, konstatira, da je ljudsko štetje falzifikat dejanskih razmer, ki vsled tega za presojo narodnostnih zadev in vprašanj ne more priti v poštev in končno od poslancev V. L. S. nujno pričakuje, da nevzdržljivim razmeram na Koroškem posvečajo svojo najintenzivnejšo skrb in pozornost ter se pri tem eventualno poslužujejo tudi najostrejših parlamentarnih sredstev.

Koroškim pritožbam se pridružujejo tudi štajerski zaupniki ter kažejo na vedno silnejši pritisk od Nemcev pod očividno zaslombo sovražne nam vlade.

V plenarni seji hrvatskih narodnih zastopnikov, ki se je istega dne v Ljubljani vršila in kateri je prisostvovalo iz kraljevine Hrvatske in Slavonije 16 bivših narodnih zastopnikov razpuščenega hrvatskega sabora v Zagrebu, 8 narodnih zastopnikov iz Dalmacije, 6 narodnih zastopnikov iz Bosne in Hercegovine in 3 narodni zastopniki iz Istre, so se istotako vzeli na znanje opatijski in dunajski sklepi in sledeči komunike sklenil:

1. Vrhovna uprava stranke prava je z velikim zadovoljstvom in iskreno radostjo vzela na znanje poročilo o sklepih, storjenih 19. rujna ⁵⁸ v Opatiji in 9. listopada⁵⁹ 1912 na Dunaju med delegati stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke, vsled kojih stopa Vseslovenska ljudska stranka v vrste Stranke prava in v celoti sprejme njen državnopravni program od leta 1894.
2. Da se doseže edinstvo in svoboda, smatra vrhovna uprava stranke prava za koristno sodelovanje vseh narodnih sil in želi v tem delu pozdraviti kot soborilce vse plasti naroda brez razlike vere in plemena.
3. Hrvatski narod, svest si potrebe svojega daljnega narodnega razvitka, svojih narodnih pravic in važnosti geografskega položaja, bolno čuti politično razkosanost kraljevine hrvatske, z globokim ogorčenjem prenaša pritisek protinarodnega sistema, ki osobito v Banovini uničuje vsak napredek in prava hrvatskega naroda.
4. Hrvatski narod, v svesti si, da so zemlje, v katerih on in njegovi sorojaki živijo, odločilne važnosti za položaj monarhije kot velevlasti in da je vedno v polni meri vršil svojo dolžnost nasproti svojemu zakonitemu vladarskemu domu in nasproti narodom habsburške monarhije ter doprinesel same žrtve, za gotovo pričakuje, spoštujoč prava in svobodo drugih narodov, da monarhija in njeni narodi v svojem lastnem interesu izpolnijo svojo dolžnost nasproti potlačenemu hrvatskemu narodu.
5. Plenum vseh hrvatskih narodnih zastopnikov, članov Stranke prava iz vseh zemelj, na svojem sestanku v Ljubljani 20. listopada t. l., soglasno odobrava in sprejema te izjave svoje vrhovne uprave ter izjavljajo,⁶⁰ da bodo z vso odločnostjo nadaljevali borbo in delo v duhu programa stranke prava.