Uvod.

Slovenska kmetska stranka je bojna politična organizacija slovenskega kmetsko-delavskega ljudstva, ki usmerja svoje delovanje po sledečih načelih:

Slovenska kmetska stranka upošteva vse bistvene življenjske pogoje Slovencev in računa z vsemi njihovimi tvornimi silami; zato poskrbi, da ostanejo vse te sile tudi v bodoče take in da so vsi življenjski pogoji Slovencev neokrnjeni. Kar je slovenski narod v zgodovinskem razvoju in borbi za obstanek ter napredek ustvaril, visoko spoštujemo in smatramo njegovo zavest, njegov jezik, verstvo, način mišljenja in čustvovanja za podlago njegovega bodočega udejstvovanja. Vse to bo Slovenska kmetska stranka vedno visoko cenila in dalje izpopolnjevala. Brez teh dobrin smatramo, da Slovenci ne bi mogli uspešno sodelovati s Hrvati, Srbi in drugimi južnimi Slovani pri stavbi skupne kulture in države. Močne in tvorne skupne države ter kulture ne more biti brez jake Slovenije.

Obstoj narodne države smatra Slovenska kmetska stranka kot predpogoj za daljnji razvoj Slovencev. To svojo državo pa vidi v skupni državi s Hrvati, Srbi in Bolgari.

Vsak posameznik te države je svoboden in enak drug drugemu ter mora biti država organizirana temu odgovarjajoče po načelih popolne demokracije po občini¹⁹³ in enaki volilni pravici ter vladi večine.

Država pa ni sama sebi namen, temveč v obliki države narod živi in stvarja svoje blagostanje in kulturo. Državna organizacija mora biti taka, da se morejo čim popolnejše udejstvovati vse narodne tvorne sile, ki proizvajajo narodno blagostanje in ustvarjajo kulturne dobrine. Smatramo, da temu najbolj odgovarja samoupravni način organizacije državne uprave.

Ker vemo, da enakost pred zakonom in enaka volilna pravica še ni garancija za enako politično moč vsakega posameznika in da je svoboda vsakega odvisna tudi od njegove gospodarske moči: zato mora država s socialnim zakonodajstvom zaščititi delovno silo, malo in srednjo posest ter obrtno proizvodnjo, da se na ta način tudi malemu človeku zagotovi gospodarsko prospevanje, osebna svoboda in politična neodvisnost. Kapitalisti izvajajo s svojo gospodarsko premočjo, s strankarstvom in tiskom, čeprav maloštevilni, preusodni vpliv na razvoj državnih poslov in na ta način nadvladujejo in izkoriščajo kmetsko-delavsko ljudstvo in izobraženstvo. Zoper to mora država podpirati organizacije vseh stanov. V svoji stanovski organizaciji naj se vsak posameznik pravilno pouči o svojih koristih in o koristih svojega stanu, kakor tudi o splošnih narodih koristih. Takim stanovskim organizacijam naj država pusti sodelovati pri vseh državnih pslih, posebno v zakonodajstvu. Samo taki zakoni s sodelovanjem vseh sil naroda imajo tisto avtoriteto, ki je potrebna za uspevanje demokracije; zakaj samo taki zakoni so v resnici izraz narodnih potreb in zahtev.

Med vsemi sloji našega naroda je najvažnejši kmetski, ker je najštevilnejši in ker smatramo kmetsko produkcijo za podlago našega gospodarstva. Kmetsko ljudstvo je tudi glavni in neizčrpljiv vir naše telesne, gospodarske in moralne sile. Od njegovega produktivnega dela je v prvi vrsti odvisno blagostanje, napredek in odporna sila vsega naroda: zato mora imeti vsaka uprava vedno pred seboj namen: čim največ stalnih kmetskih in obrtnih gospodarstev s kolikor mogoče razvito zadružno produkcijo. Podpirati je treba tudi industrijsko proizvodnjo, vendar se mora ta industrija organsko razvijati na podlagi poljedelske produkcije. Velika industrija in tista prometna sredstva, ki služijo občni blaginji, naj smotrno prehajajo v last države, oziroma obrtno-delavskih zadrug.

Naša stranka smatra za najvažnejši del svojega programa prosvetno delo. S svojim političnim in prosvetnim delom bo neprestano skušala dvigniti človeško zavest, človeško dostojanstvo in stanovsko zavednost slovenskega kmetskega ljudstva, a tudi izobraženstva, da si ustanove na podlagi svobodoljubja, narodne kulture in miroljubnosti duhovno enotno, danes po imperialističnih mirovnih pogodbah na tri kose razdeljeno domovino Slovenijo, ki ustvari v enakopravni zvezi s Hrvati, Srbi, a končno tudi z Bolgari, veliko južno-slovansko državo od Črnega in Egejskega do Jadranskega morja, na načelih popolne demokracije, socialne pravičnosti, gospodarske vzajemnosti, narodne enakopravnosti in mednarodnega miru (pacifizem).

Človek.

Človek, ki živi na zemlji, jo obdeluje in je v stalnem stiku z zakoni prirode, bodi upoštevan kot najbolj ustvarjajoči živelj v državi. Kmet potrebuje pri svojem delu popolnega miru, trajne varnosti in gotovosti in to mu mora nuditi država. Kmet v taki državi stalno vzdržuje v prebivalstvu državotvorno idejo in je pripravljen nositi največje odgovornosti zato, ker ima največ koristi od trdnega in trajnega pravnega reda.

Važnost zdravega kmetskega naroda je še večja v dejstvu, da je on stalni preroditelj celokupnega naroda, ki s svojim krepkim naraščanjem prenavlja telesne in moralne sile meščanstva. V industriji in v mestih ne samo, da se hitro uničujejo in propadajo telesne in duševne sile, ampak se izpodkopuje celó socialno ravnotežje prebivalstva. V mestih in industriji hitro pada število gospodarsko samostojnih podjetnikov, mala podjetja se združujejo v velika. V kmetijstvu se vrši ta razvoj obratno: število gospodarsko samostojnih ljudi narašča ter se množe mala in srednja gospodarstva.

Socialno neugodni razvoj v mestih in industriji odtehta socialno zdrav razvoj na kmetih, ki preskrbuje državi gospodarsko in socialno neodvisen stan.

Svoboda.

V mejah zakona, narodnih običajev in nravstvenosti je postopanje vsakega prepuščeno njegovi svobodni volji. Dolžnost postopati po zakonu kot volji celote mora smatrati vsakdo za prvo dolžnost svobodnega državljana. Za vsako prekršitev zakona mora zadeti vsakogar brez izjeme zaslužena kazen.

Svoboda gibanja, preseljevanja, nastanitve, dela in pridobivanja je načelo, izjema pa je omejitev teh pravic po zakonu.

Svojina je v načelu nedotakljiva, izjema pa je omejitev po zakonu.

Svobodno tekmovanje je načelo, vendar pa mora država ščititi ekonomsko šibkejše, posebno delovno silo pred izkoriščanjem, zaokroženost zemljiške posesti pred preveliko razpršitvijo in pred nakupom za tvoritev veleposestev. Industrijo treba podpirati in od nje zahtevati, da se organsko razvija na podlagi poljedelske produkcije. Zaščita industrije ne sme brez nujne potrebe umetno vzdrževati z ozirom na svetovni trg nerentabilnih podjetij.

Narodna samoodločba.

Izpovedujemo načelo, da ima vsak narod popolno in suvereno pravico odločati v duhu demokracije o svoji usodi in da noben narod ne sme biti vladan od kogarkoli brez zadostnega lastnega pristanka.

Vsak kulturno zrel narod je sam sebi dolžan zagotoviti si lastni obstanek s pravico samoodločbe tudi glede svoje nevtralnosti pri mednarodnih konfliktih.

Izpovedujemo, da more mednarodne konflikte najlažje in najbolje preprečevati mednarodna organizacija vseh narodov sveta. To misel zastopamo tem odločneje, ker smo doslednji pacifisti, uvidevajoč iz izkušenj preteklosti, da prevelike stalne armade niso le povzročiteljice materialne ljudske bede, ampak nevarne tudi za nravnost, omiko in svobodo vsakega ljudstva in posameznika. Po ustanovljenih načelih demokracije naj vedno in povsod obvelja večina svobodno izvoljenih ljudskih zastopnikov.

V Sloveniji ima kmetsko-delavsko ljudstvo nesporno večino v narodu. Zato imajo kmetje, obrtniki in delavci neizpodbitno pravico odločevati v njej, kakor hitro so pri splošnih in svobodnih političnih volitvah dosegli večino.

Na podlagi ljudske suverenosti ima pravico:

odločati o vsaki veliki gospodarski ali politični izpremembi po splošnem in neposrednem glasovanju (plebiscit);

da se vsi važni sklepi narodne skupščine, zlasti tudi vsi novi zakoni na kvalificirano zahtevo podvržejo ljudskemu glasovanju (referendum);

vlagati neposredno zakonske predloge in zahtevati glede njih ljudsko glasovanje (iniciativa).

Naša gospodarska in socialna načela.

Država ni samo gospodarsko in socialno, ampak tudi moralno združenje ljudi, ker samo na tej podlagi more postati socialno pravična pridobitna organizacija vseh svojih prebivalcev. Resnično blagostanje celotnega državnega prebivalstva ni možno brez dela vseh, ki so telesno in duševno zmožni zanj.

Zato pa imej tudi vsakdo pravico do vseh sadov in polne vrednosti lastnega dela in pridnosti.

Zemlja naj bo last tistega, ki jo obdeluje in ki na njej stalno živi. Načeloma hočemo, da se odpravijo vsa veleposetva, izvzeta naj bodo le ona veleposestva, ki so namenjena kmetijskim šolam, zadružnemu obdelovanju in pridobivanju ter potrebnim agrarnim industrijam. Država je dolžna, da s svojo gospodarsko močjo pospešuje sistematično ustvarjanje novih stalnih domov za tiste, ki jih še nimajo, pa žive od dela svojih rok na zemljišču.

Poljedelstvo je podlaga našega narodnega gospodarstva ter celokupnega našega narodnega in družabnega življenja; kmetijstvo je pa tudi edini zanesljivi in trajni prehranjevalec naroda. Radi tega morajo država in samoupravne konstitucije kakor tudi zadruge in privatne ustanove največjo pažnjo in delo posvetiti čim večjemu napredku vseh panog kmetijstva ob povoljnih prirodnih, gospodarskih in družabnih pogojih.

Za intenzivno proizvodnjo je najboljša oblika srednja in mala kmetija.

Za razvijanje in jačanje delovne sposobnosti mora država poleg ustanov za vzdrževanje in jačenje narodnega zdravja ter poleg splošne izobrazbe najbolj skrbeti za razvoj in povzdigo vseh vrst kmetijskega šolstva in strokovne izobrazbe kmetskega ljudstva.

V zadrugarstvu gleda Slovenska kmetska stranka obliko bodočega družabnega reda in način, kako se more najbolje rešiti vprašanja, ki se pojavljajo v narodu.

Pouk o zadrugarstvu je treba uvesti v šole.

Državno in denarno finančno gospodarstvo mora podpirati predvsem kmetsko in obrtno gospodarstvo. Osebni kmetski kredit naj se uredi s posebnim zakonom o stalnosti domov.

Država mora uvesti strogo kontrolo nad poslovanji denarnih zavodov, zlasti bank, in določati od časa do časa obrestno mero. V korist splošnega narodnega gospodarstva je, da se natančno urede državne, deželne in občinske finance.

Organizirati se mora zavarovanje kmetskega premoženja ob elementarnih nezgodah ali živinskih boleznih, da se prepreči preveliko oškodovanje ali celó propadanje kmetskih domačij. Zavarovanje mora biti organizirano na podlagi samouprave zavarovancev v zadružni obliki. (...) Izvesti je tudi samoupravno v zadružni obliki zavarovanje za starost in onemoglost.

Agrarna reforma.

Načeloma hočemo, da se odpravijo vsa veleposestva in naj se ustanove srednje in male kmetije. S tem se ne popravijo samo napake in krivice, povzročene v minulosti z vojnami in družabnim nasiljem, ko se je odtujila narodna zemlja, ampak to ima tudi namen preprečiti v bodoče, da ne postane zemlja predmet špekulacije in plen nagromadenih kapitalov; zakaj narod ni svoboden samo po zaslugi ustavnega reda, temveč predvsem s posestjo svoje zemlje. Oropani in na njej tlačeni narod si mora na lastni zemlji ustvarili svojo svobodo in kulturo.

Agrarna reforma znači krepitev 100.000 malih kmetov, a prinaša tudi krepitev onega stanu, ki iz njega pridobiva narod in država najzanimivejše nositelje demokracije.

Agrarna reforma ni samo vprašanje zemljiške rentabilitete, ker zemlja, izročena ljudstvu, ni poklicana samo za to, da se iz nje proizvaja toliko in toliko sirovin in živil, temveč je predvsem tu, da se na njej razvijejo novi rodovi zdravega naroda. Končni namen agrarne reforme je, da postane in ostane zdrav in osvobojen narod na svobodni zemlji.

Naša kulturna načela.

Država je tudi kulturna organizacija prebivalstva; zató je njena naloga tudi, da skrbi za kulturne potrebe svojih državljanov, v duhu svobodoljubja. V tem pogledu postavljamo sledeča načela:

1. Verstvo je podlaga nravnosti. Stojimo na pozitivnem krščanskem temelju, a priznavamo prostost tudi vsem drugim od države priznanim veroizpovedim.

2. Prosveta naj skrbi za napredek izobrazbe vsega ljudstva. Država naj pokriva izdatke za šolstvo; toda šolska uprava naj bo organizirana samoupravno. Šolstvo se mora preurediti po načelih demokracije ter po gospodarskem značaju in socialnih potrebah delovnega ljudstva.

   V šoli naj se mladina navaja tudi k praktičnemu delu ter naj se uči vsaj enega svetovnega jezika, n. pr. ruščine, nemščine ali angleščine. Šolstvo naj vodi do praktičnih zaključkov. Posebna važnost naj se polaga na strokovne kmetijske in obrtne šole.

   Vsakdo imej pravico v okviru državne ustave in šolskega zakona ustanavljati šole in učne kurze.

3. Justica (pravosodstvo) naj se popolnoma loči od politične državne uprave; zató je potrebno, da se sodnikom zagotovi neodvisnost s posebnim zakonom o sodnikih in njihovi avtonomiji. Vsa izjemna sodišča, tudi vojaška, naj se načeloma odpravijo. Sodnijsko postopanje naj bo javno in ustno. Ljudstvo naj dobi pravico udeleževati se sodstva po prisednikih in porotnikih. O ustavni veljavnosti posameznih zakonov in upravnih naredb naj razsoja višje upravno sodišče.
4. Zdravstvo bodi moderno organizirana socialna skrb za državljane, ki so moralni in gospodarski nosilci vse državne moči, zató je zdravstvo ena izmed najvažnejših socialno-skrbstvenih nalog države. Ta skrb pa mora biti enakomerna za vasi in mesta. Tudi ubožcem naj se postavno zagotovi zdravniška pomoč in potrebna zdravila.

Samouprava ljudstva.

Današnja politična uprava je zastarela, birokratična in za vsako ustvarjajoče organizatorično delo nesposobna; zató hočemo odstraniti sedanjo razdelitev narodnega teritorija po policijsko-političnih okrajih.

Namesto današnje politično-policijske uprave naj stopi gospodarska in kulturna samouprava ljudstva. Prvotna družbena edinica je bila družina. Zveza posameznih družin v enem kraju se imenuje občina, ki je torej temeljna gospodarska in kulturno-socialna organizacija svojih občanov. Teritorialni obseg občin naj se ravna po lokalnih prometnih razmerah ter po svobodno izraženi želji prebivalstva. Občine morajo imeti tudi svoje lastne finance, ki z njimi upravljajo popolnoma avtonomno. Nadaljnja stopnja novega upravnega sistema bodi okrožje ali županija. Okrožja naj sestavljajo gospodarsko-pridobitno in prometno skupaj spadajoče svobodne občine. Okrožje ali županija je zlasti višja stopnja pridobitne, socialno-gospodarske, kulturne, zdravstvene ter socialno-skrbstvene organizacije. Vsa tista javna opravila in naloge, ki jih država izrečno ne pridrži sebi, spadajo v območje okrožja. Tudi okrožje naj bo samoupravno v okviru državne ustave.

Prav tako naj bodo tudi mestne občine popolnoma avtonomne ter se jim ima to zagotoviti s posebnim zakonom; vendar naj se načeloma prepove, da bi se izrazito kmetske občine smele priključevati velikim mestnim občinam, ako po svojem gospodarskem ustrojstvu ne spadajo skupaj.

Državna oblast naj načeloma upravlja le sledeča javna opravila:

Prosveto, narodno obrambo, skupne finance, promet, zunanje posle, trgovino, javna dela in notranjo upravo. Posamezne upravne oddelke (ministrstva) lahko vodijo strokovnjaki, za katere ni treba, da bi bili poslanci.

Tajna diplomacija, priznavanje tajnih mednarodnih pogodb naj se odpravi in s tem vsi tajni dispozicijski fondi.¹⁹⁴

Smatramo, da je gospodarski, kulturni in socialni razvoj Slovencev, njihova življenjska sila in mednarodni ugled, kakor tudi uspešen razvoj Srbov, Hrvatov in Slovencev sploh, mogoč samo v prijateljskem tekmovanju, složnem in sporazumnem sodelovanju vseh treh narodov kot državnopravno enakopravnih faktorjev.

Naše minimalne zahteve.

1. Zahtevamo izenačenje vseh davkov, taks in pristojbin.¹⁹⁵ Glavni vir dohodkov naj tvori progresiven davek, čigar višino naj določa za vsako enoto posebej narodna skupščina pri odobritvi državnega proračuna. Pri tem se morajo dohodki, ki so neobhodno potrebni za življenje in ki njih višino (eksistenčni minimum) isto tako določaj narodna skupščina, oprostiti vsake obdačbe.¹⁹⁶ Na najvažnejše življenjske potrebščine (sol, petrolej itd.) se ne smejo nalagati nobeni davki in doklade. Načeloma naj ne bo nihče oproščen davkov.
2. Monopol na posamezne predmete (n. pr. tobak) sme imeti in vršiti le država sama.
3. Sodniki naj bodo neodvisni in nepremestljivi razen pri disciplinarni kazni. Višje sodniške službe naj se popolnjujejo s pravico izbiranja (opcija). Sto neomadeževanih in polnoletnih državljanov sme proti vsakemu sodniku zahtevati disciplinarno preiskavo, ki se mora končati v enem mesecu.
4. Zahtevamo skorajšnjo izpopolnitev železniškega omrežja Slovenije, ki je postalo potrebno zaradi novih meja, po katerih smo odrezani od morja. Sloveniji so potrebne nove in izpopolnjene prometne ceste na jug države. Neodložljiva je zlasti takšna železniška zveza Slovenije z morjem, ki bo v korist vsej domovini. Odpreti Sloveniji nov direkten dohod do morja in pritegniti tranzitni promet v naše luke, je naš največji gospodarski namen.
5. Poprava cest in njihova obnovitev je nujna potreba našega občnega narodnega gospodarstva, zato naj se zahteva, da se podržavijo bivše deželne ceste, ki so v danih razmerah popolnoma osirotele.
6. Glede carinske in železniško-tarifne politike zahtevamo ugodnosti za izvoz poljedelskih produktov v takšni višini, da bodo mogli v ceni tekmovati z onimi tujih držav na svetovnem tržišču. Glede tistih industrijskih in obrtniških izdelkov, zlasti železnine, strojev in kmetijskega orodja, ki se ne izdelujejo v lastni državi ali pa v premajhni količini, naj se odpravi vsaka uvozna carina (galica, umetna gnojila, itd.).
7. Za pospeševanje poljedelske produkcije so nam potrebne strokovne kmetijske in obrtne šole, nadalje pouk v zadružnem gospodarstvu in zgled tistih poljedelskih držav, ki so že doslej umele dvigniti poljedelsko produkcijo do viška. Za kmetsko ljudstvo in male obrtnike mora država skrbeti tudi s tem, da jim pomaga do denarnega in blagovnega kredita poceni. Poseben zakon naj zabrani propadanje stalnih ali kmetskih domov. Pri sklepanju trgovinskih ponudb s tujimi državami naj država varuje koristi domače poljedelske in maloobrtniške produkcije.
8. Zahtevamo, da se z državno pomočjo uredi zavarovanje poljedelskih produktov in živine na samoupravni podlagi in v duhu zadružnega gospodarstva.
9. Zahtevamo znižanje stalne vojske in orožništva na najmanjšo kolikost. V ta namen pa je treba s sosednjimi državami sklenili varnostne medsebojne pogodbe, ki naj se jim po “Zvezi narodov”¹⁹⁷ pridobi mednarodna veljava in upoštevanje. Potrebna narodna obramba naj se upravlja v duhu demokracije na najbolj cenen, kulturen in produktiven način.
10. Industrijsko in obrtno delavstvo naj se zaščiti v smislu mednarodnih dogovorov o državni socialni politiki. Sedanja zaščita delavstva ob bolezni in nezgodah je nezadostna, ker se upravlja birokratično in centralistično tako, da nikakor ne ustreza zavarovancem. Delavsko bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje naj se izvede v smislu samouprave prizadetih po pokrajinah in po načelih vzajemnega zadrugarstva.
11. Vsa tista prometna sredstva, ki služijo občni blaginji vsega ljudstva, prav tako tiste velike industrije, ki so važnega gospodarskega pomena za državo kot celoto ali pa za ljudstvo (n. pr. premogokopi) naj se podružabijo.
12. Velika gozdna posestva, ki so kljub agrarni reformi ostala še v lasti posameznikov, naj preidejo v zadružno lastnino prebivalstva dotičnih okrajev.
13. Današnja državna uprava je draga in slaba; zahtevamo, da se izvede reforma celotne državne uprave tako, da postane cenejša in da odpadejo sedanje birokratične nagajivosti v uradih.