1. Naš nájvékši producent je kmet, ki se od noči do noči z vrlim i s poštenim delom trüdi, a pri gnéšnjem vérstvenom⁸¹ stáliši nemre svoji pridelkov niti v minimálno primeren hasek spraviti proti dnévno vse preséžnoj drágoči njemi potrebnega blága. Prekmurje se nahája v nevarno zadüšenom vérstvenom stáliši, štero nej samo polodelca, liki vse razréde našega prebiválstva obvzeme i vse v vérstveno robstvo tira. To pa nájbole zatogavolo, ár je prvlé gospodársko živlenje Prekmurja v zvézi bilo z zdaj sosednimi držávami, od šteri pa smo gnes odrezani rávnotak, kak smo prvlé z Mőrov od južni krajin odcepleni bili i kak smo ešče gnes dén. Tak zapreti i odtrgani od vsej stráni mi nemremo živeti, ár smo izdáni izdobičárni milosti ništerni konjukturni špekulantov, ki nam na naše pridelke i na nam potrebno blágo po svoji voli cene nametávajo. To neznosno stánje lejko vsi naši lüdje posvedočijo i v tóm dugovánji smo vsi té ednotne vole, da se tój v nébokričéčoj stiski more hitro odpomočti, ár mi mámo i pričákamo v našoj novoj domovini pravico do živlenja.

   Za primérno odpomoč pride v račun, da se Prekmurcom posébno dovoljenje izdá za direktno izvážanje višešnji lastni pridelkov v sosedne držáve proti rekompenzáciji v nam potrebnom blági i proti primerni olajšávi carine. Na podlági tozadevnoga principijelnoga dovoljenja bi se stvorila prekmurska akcijska tržtvena drüžba za izpelanje podvzétja, ki bi vse potrebno priprávila. To trštveno podvzétje bi se pri priliki dogotovljeni predpogojov (železnica, električna moč) razširilo tüdi na produktivno podvzétje, tak da bi se domá za predelanje naši sirovin v gotovo blágo priprávne fabrike narédile. V zvézi s tém pa bi se organizirale polodelske produktivne zadrüge i občinske kase. Takše podvzétje bi bilo edino priprávna gonilna moč za celi gospodárski razvoj Prekmurja. Tüdi pitanje zaslüžni priložnosti za vnoge naše višešnje delavce, ki gnes na žétvo na Vogrsko⁸² hodijo i se v Ameriko odseljávajo, bi se s tak daleč séžnim domáčim podvzétjom v hasek lüdstva i držáve za stálno rešilo. Z edno rečjov odpomoglo bi se gospodárskoj bedi Prekmurja, odprla bi se pot za lepšo bodočnost vsej razrédov prebiválstva.

(...)

3. Za razvoj gospodárstva i nej nazádnje s strategičnoga pomejna potrebüjemo za prvo silo normálnotirno želežniško zvézo od Murske Sobote prek Ljutomera v Ormož. Nadale končibár eden most prek Möre pri Dokležovji. Tüdi rédne automobilne zvéze za peršonsko i poštno vožnjo.

   1. od Dolnje Lendave prek Kapca, Črešnovci, Beltinci, Murska Sobota, Petájnci, Radinci, Sv. Lenart v Maribor.

   Končibár dvakrat na tjeden pa:

   1. od Murske Sobote prek Martjanci, Begojina, Dobrovnik v Dolnjo Lendavo;
   2. od Murske Sobote prek Martjanci v Prosenjakovce;
   3. od Murske Sobote prek Püconci, Lemerje, Bodonci, Gornja Lendava do Srebrnoga brega (Trdkova);
   4. od Murske Sobote prek Gederovci, Cankova, Sv. Jüri do Tauke.

   Rávnotak je silno potrebno gostejši poštni, telegráfični i telefonski prilik.

4. Predpogoj za gospodárski razvoj Prekmurja je tüdi hitro vpelanje električne moči iz Fal pri Máribori.
5. Velkoga pomejna za napredüvanje polodelavskoga stána je, da bi vláda v doglédnom cajti napraviti dála kmétsko šolo v Rakičani z vzglédnim gospodárstvom i z naprávov za kemično preiskávanje krme.

6. Vláda se naj za to poskrbi, da se naše prebiválstvo pred kvárom obvarüje pri v bójnsko posojilo i v vogrske banke položeni penezaj. K zádnjemi se v informácijo pripomni, da je v Prekmurju desét domáči bank, vse akcijske drüžbe. 98% akcijonárov so domáči prebiválci i za 90% akcij so lastniki naši máli kmeti i rokodelci. Vložilo se je v té podvzétja vse vküper blüzi 20 milijonov kron i vse to od našega domáčega lüdstva, največ od máli kmetov. Ravnitelstva so v rokaj domačinov i vse posle domáče peršone oprávlajo. Zavolo bogšega intereša (obresti) i zavolo varnosti so se vloženi pejnezi v vékši bankaj na Vogrskem i v Némškoj-Austriji placirali. Gda se je po zasédbi Prekmurja odrédilo prvo štemplanje pejnez, so ravnatelstva imenüváni bank prosile pri kompetentni oblásti za dovoljenje, da bi smele v velki zvünski bankaj vložene pejneze nazáj spraviti, da bi se dojzoštemplali, naj nej naše lüdstvo k kvári prišlo. To pa se je iz neznáni vzrokov nej moglo dovoliti. Ravnitelstva naši bank so potom prosile Deželno vládo za Slovenijo za odpomoč v to formo, da bi se dovolilo küpiti v zvünski orságaj za tam ležéče šume našemi lüdstvi potrebno blágo, štero bi se smelo brezi carine k nam privážati i prinas po küpni ceni tüjinske valute odávati za naše pejneze, da bi se tak obránilo naše lüdstvo pred kvárom. Tá prošnja ešče izdak čáka na rešitev.

   Nadale se naj odrédi, da se naj pri peneznom izplačüvanji pred bójnov določeni erbij (dedščine) medtém na velko naraščeni razloček penezne vrednosti v račun vzeme, ár je ovak poleg toga trikrát telko nedužne decé vérstveno fundano, kak pa je tisti, šteri s toga nejpristójni hasek vživajo.

7. Prekmurska grofovska zemlja se je siromákom v árendo dála po delegáti za agrárno reformo v Murski Soboti. Od stráni toga uráda i od izodebráni občinski agrárni odborov se je pri doprinesitvi toga posla vnogo pregreškov pripetilo, štere hibe ali pestvije nikak nesmijo za podlágo končne razlastitvi slüžiti. Rávno tak se je zgodilo pri raztálanji grofovski drv. Potrebno je, da se okrajni agrárni odbori nastávijo, šteri bi vse to delo naténko preglednoli i kelko ešče mogoče poravnali. Odbornikom bi se pa mogo trüd rédno pláčati, ár zamán gnes nišče takši velki poslov ne prevzeme.

(...)

9. Edno najbole goréči pitanj je naš domáči jezik – prekmursko narečje. V vséj urádaj Prekmurja se oprávla delo v k nam prinešeni pravilni slovenščini. Oblástni dopisi, odrédbe, razglási itd. se izdávajo v knižni slovenščini, štere pa naši lüdjé z gerenti⁸³ vréd z daleča nerazmijo i nemrejo razmeti, ár so se je nej včili. Da se to v račun ne vzeme, se s tém naše lüdstvo naravnost odtüji od istinske domovine Jugoslávije, nej pa da bi se za samovolno držávostvorno misel i dejánje pridobilo. Domáči dijáki, šteri se z rázni vzrokov nemrejo dale včiti, pa tüdi več prešnji čestnikov, sküpne okoli 100 peršon je zatogavolo brezi slüžbe i moro strádati. Gerenti nemrejo i nevejo njim naloženi pismeni poslov oprávlati. S tém zavirajo i onemogočijo rédno oprávlanje pri vsej urádaj i cela upráva trpi na tom z lüdstvom vréd.

   Tóm vsestransko neznosnim razmeram se more brezi odlášanja odpomoči v to formo, da se odrédi,

   1. da prekmursko narečje za čas naše preroditvi pri vsem pismenom oprávlanji pri vsej lokálni oblástaj i občni naprávaj rávno tak valati má, kak k nam prinešena knižna slovenščina;
   2. da se moro k vsakšemi urádi i k vsakšoj občnoj naprávi v prvom rédi domačini v slüžbo prideliti i či bi nej zadosta sposobni domačinov bilou, te se naj slüžbeno mesto s tüjincom zaséde;
   3. da se moro vsi oblástni dopisi, razglási, itd. v prekmurščini izdati i či potrebno poleg v pravilni slovenščini;
   4. da se naj gledoč pismenoga oprávlanja vsej poslov županski urádov po več máli vési v velke občinske sküpine organizira, šterim na čelo se tájnik imenüje kak držávni nameščenec. Najpripravnejše bi bilo za tájnike domačine v slüžbo prevzéti, šteri bi se mogli v nastavleni šoli (tečáji) za oprávlanje poslov vönavčiti.
10. Zavolo toga, da je 90 občin Prekmurja od 15 do više 30 km oddaljeno od okrajni oblástev, je zaednak potrebno, da se vpelajo tak zváni slüžbeni dnévi na Cankovi, v Gornji Lendavi, v Križavci i v Črenšovci ali Beltinci. Za stálno pa je potrebno, da se pri Sv. Jürji ali v Gornji Lendavi okrajno glavárstvo, okrajno sodišče i dávčni urád gor postávi. Po mogočnosti rávnotak v Križavci. Območja okrajni oblásti pa se moro primerno razdeliti. Praktično velkoga pomejna i jáko potrebna je nastavitev okrožnega sodišča (törvényszék) – najpripravnejše v Murski Soboti i pa za okrajna sodišča Murska Sobota, Sv. Jüri (ali Gornja Lendava), znábiti Križavci, Dolnja Lendava, Ljutomer, Ormož i Gornja Radgona.
11. V obmejni občinaj Hodoš, Krplinik, Somorovci, Domanjšovci, Središče, Čikečka vés i v Motvarjávci prebiva ništerno sto Kalvinov Slovencov i Vogrov. Tej májo svoje fare prek meje na Vogrskom i v Prekmurji pa nega niti edne kalvinske cérkvi. Zavolo prepovedi prestopa meje nemre naše kalvinsko prebiválstvo svoji verski dužnosti oprávlati. Jáko hasnovitno i potrebno bi bilo, da bi vláda tómi stáliši tak odpomogla, da bi se kalvinom prilika dála za spunitev verski dužnosti.
12. Prekmurske oblásti dovolijo prestop vogrske meje samo pri Gyékényesi. To pa pomejni, da naše lüdstvo ok. 60 km daleč iti má do prve železniške postáje v Dolnji Lendavi i odtéc se ešče more v Gyékényes pelati. To neznosno stánje se naj končibár za silo do stálni razmer tak prenarédi, da se prestop meje dopüsti pri Rediči i pri Hodoši.