I.

1. Zbor zahteva takojšnjo izvedbo občinskih volitev po celi državi in takojšnjo izvedbo volitev v konštituanto na podlagi splošne, enake, tajne in direktne volilne pravice s proporcem za vse moške in ženske 20letne državljane. Zahteva nadalje ureditev svobodnih, na široki avtonomiji slonečih občin in okrožij in naroča izvrševalnemu odboru, da v sporazumu z drugimi bratskimi strankami napravi tozadevne predloge.
2. V gospodarskem in socijalnem oziru zastopa zbor zahteve, izražene v resolucijah od 22. novembra 1918⁷ in v sklepih kongresa slovenskih delavskih strokovnih organizacij od 8. in 9. junija 1919,⁸ v političnem pa v sklepih iz leta 1909.⁹ Ponavlja zopet zdavnaj izraženo načelo: Balkan balkanskim narodom.
3. Zbor zahteva takojšnjo demobilizacijo in omejitev oborožene sile na v resnici potrebno stanje pod kontrolo ljudskih zastopnikov; popolno in takojšnjo svobodo besede, tiska, združevanja in zborovanja; takojšen izpust vseh političnih jetnikov, ustavitev progonov radi političnih deliktov, popravo krivic in odškodovanje nedolžnih; kaznovanje krivcev radi zlorabe uradne oblasti.
4. Zbor zahteva popolno enakopravnost vseh narečij v vsej državi, enakopravnost in svobodo vseh verstev na podlagi ločitve cerkve od države.
5. V lastnem političnem, gospodarskem in strokovnem oziru zahteva delavstvo popolno samoodločevanje.

II.

Jugoslovenska socijalno demokratična stranka v Sloveniji povdarja dosledno tudi ob tej priliki svoje mednarodno in razredno stališče.

Zbor povdarja nadalje, da je za udejstvovanje zahtev razredno zavednega proletarijata neobhodno potrebna obnovitev proletarske svetovne internacijonale. Ta se doseže le s požrtvovanjem od strani vseh onih proletarskih strank, ki zastopajo načelo razredne mednarodne borbe.

Zbor obžaluje, da še ni prišlo med jugoslovenskimi socijalističnimi strankami do zedinjenja. Zato nalaga izvrševalnemu odboru, da stopi v to svrho v stik z bratskimi strankami v državi, ki stoje na stališču razrednega boja in priznavajo temeljna načela socijalizma in marksističnih metod. Po sporazumu vseh naj se ustanovi podlago, na kateri bo mogoče izvesti ujedinjenje.

III.

Soudeležba stranke v meščanski vladi v obče ne odgovarja potrebam razredno organizovane delavske stranke. Z ozirom na zgodovinski moment je sicer bilo naši jugoslovenski socijalnodemokratični stranki treba češče prilagoditi svoj politični nastop izrednim prilikam, zlasti zato, da se prepreči hujša reakcija. Izvrševalnemu odboru se nalaga, da uravna v smislu teh navodil svoje daljne odločitve.

Zbor nalaga izvrševalnemu odboru, da pri razpravah o ujedinjenju jugoslovenskih bratskih strank ne sme biti vprašanje ministerijalizma¹⁰ ovira za ujedinjenje jugoslovenskega proletarijata. V tem pogledu naj se stranka podvrže sklepom bodočega kongresa ujedinjenega jugoslovenskega proletarijata.

IV.

Jugoslov. soc. dem. stranka protestira proti nasilni aneksiji slovenskih in hrvaških delov Primorja po italijanskih četah ter sploh proti vsakršni osvojevalni imperijalistični politiki katerekoli države. Narodi v spornih ozemljih imajo sami odločevati o svoji državni pripadnosti. Jugoslovenska soc. dem. stranka stoji zato, kakor je že bratska italijanska stranka proglasila na svojem kongresu v Bologni¹¹ odločno na stališču samoodločevanja narodov s polnim jamstvom svobodnega glasovanja. Le na temelju tega načela bo mogoče rešiti povoljno vsa sporna mnenja¹² vprašanja.

Protestiramo proti vsem imperijalističnim sklepom pariškega mirovnega posveta, ki jemlje med drugim slovenskemu delu jugoslovenskega naroda skoro polovico njegovih ljudi in njegove zemlje; poudarjamo pa istočasno, da pričakujemo le od zmage socijalističnega proletarijata pravične rešitve narodnih vprašanj. Odklanjamo vsak poizkus, naj prihaja že od koderkoli, da bi se reševali sporni mejni problemi z orožjem, z novim prelivanjem krvi.

Protestiramo proti vojnemu žuganju tako na tej kakor na oni strani meje ter svarimo obenem jugoslovenske meščanske stranke pred izrabljanjem mejnih vprašanj v svoje razredne svrhe. Nove nacijonalistične gonje ne bo trpel jugoslovenski proletarijat. Zaupamo v zmago samoodločevalne pravice narodov, koje nositelj je edino mednarodni proletarijat.

Zato pozdravljamo italijansko socijalistično delavstvo, s katerim se čutimo povsem solidarne v njegovem boju za vse ljudske pravice, ter predlagamo naj se vrši čimprej skupni sestanek zastopnikov italijanskih in jugoslovenskih socijalistov v svrho medsebojnega dogovora o omenjeni akciji.

V.

Socijalistično vzgojno in izobraževalno delo pomeni neprecenljivo bojno sredstvo proletarijata v boju proti kapitalistični družbi, pomeni pa tudi prepotrebno predpripravo proletarijata, ki ga usposobi, da ob času prevzame v svoje roke vso upravo.

Ker vidi strankin zbor v današnjem šolstvu, ki je v rokah kapitalistične razredne države in pri nas še poleg tega v rokah reakcijonarnega klerikalizma, mogočno trdnjavo kapitalizma, proglaša, da mora i tu seči proletarijat po samopomoči. Proletarijat mora iztrgati šolstvo iz rok kapitalističnega razreda in iz rok klerikalizma na ta način, da se predvsem bori za svobodno, od vsake cerkvene organizacije ločeno šolo, da zanese propagando socijalizma tudi med učiteljstvo in dijaštvo ter tako privede intelektualce v ravnoisto organizacijo proletarijata.

Ker z ozirom na gori omenjena dejstva današnje šolstvo ne nudi izobrazbe v smislu končnih ciljev socijalizma, poziva strankin zbor delavsko izobraževalno društvo “Svoboda”, da nemudoma prične z ustanavljanjem samopomočnih inštitucij, ki bodo nudile slovenskemu proletarijatu socijalistično vzgojo in moderno znanost. V tem oziru je posvečati posebno pažnjo ustanavljanju političnih šol, ki jih je organizirati povsod, kjer obstojajo naše organizacije. Da se uredi vse politične šole enotno, pozivlja strankin zbor “Svobodo”, da sestavi v svojem okrilju posebno komisijo, ki naj sestoji predvsem iz predavateljev v političnih šolah.

Da pa bo imel slovenski proletarec priliko za samoizobrazbo, zlasti da se seznani s socijalističnim mišljenjem, pozivlja strankin zbor vse strankine tiskovne institucije, da prično s sistematičnim publicističnim delom.

Kjer ni možno ustanoviti političnih šol, tja je pošiljati potrebne predavatelje, [je] gojiti skupno čitanje socijalističnih spisov.

Ker se v izobraževalnem društvu “Svoboda” koncentrira vse naše kulturno delo, naroča strankin zbor centralnemu odboru “Svoboda”, da iztrga proletarsko mladino iz vseh meščanskih organizacij in jo privede v naše organizacije. Da bo to možno, je nujno potrebno, da raztegne “Svoboda” svoje delo tudi na telovadbo, šport, godbo, petje, dramatiko, turistiko, knjižničarstvo in na vprašanje strokovne izobrazbe proletarijata.

Ker je vse izobraževalno in kulturno delo v veliki meri odvisno od lastnih prostorov, pozivlja strankin zbor vse naše večje organizacije, da delajo na ustanovitvi delavskih domov.

Da bode možno pričeti s sistematičnim vzgojnim in izobraževalnim delom, je nujno potreben daljši razgovor med vsemi in onimi sodrugi, ki delajo na izobraževalnem polju. Zato nalaga strankin zbor centralnemu odboru “Svobode”, da tekom zime skliče potrebno enketo.¹³

VI.

Strankin zbor smatra gospodarsko organizacijo za bistven del gibanja za osvoboditev proletarijata. Zato smatra za potrebno, da preide v tej resoluciji navedeno pojmovanje zadružne organizacije v politično ideologijo stranke. Strankine vzgojevalne organizacije naj to pojmovanje razširijo.

Zadružništvo zbira kapital, ki je kot glavna organizatorična sila kapitalistične družbe tudi za vsako socijalistično gibanje bodisi politično, strokovno ali kulturno, potreben predpogoj.

Zadružništvo šola moči in vstraja¹⁴ gospodarske organizacije socijalistične družbe, ki je v svojem stremljenju, da se nadomesti podjetnik-lastnik z nastavljenim uradnikom, v bistvu zadružna.

Pri tem je končna zmaga zadružne ideje brez politične zmage socijalizma nemogoča.

Socijalistična revolucijonarna metoda, ki se bori pred vsem za politično moč in zadružništvo, ki ustvarja s postopnim delom socijalistično družbo, nista po pojmovanju strankinega zbora dve nasprotji, marveč dve nujno potrebni strani istega gibanja, ki se morete in morate¹⁵ izpopolnjevati.

Strankin zbor sprejme z odobravanjem na znanje poročilo o dosedanjem delu na zadružnem polju. Za bodoče smatra strankin zbor za najvažnejšo nalogo, da se koncentrirajo vsi denarni prihranki proletarijata v delavskih denarnih zavodih, zlasti v konsumnih društvih in nalaga vsem strankinim organizacijam, da razvijajo v tem smislu najživahnejšo agitacijo. Strankin zbor smatra za nujno potrebno, da se posveča v bodoče produktivnim organizacijam vsa pažnja. V tem vidi strankin zbor najvažnejše predpogoje za razvoj zadružne organizacije med proletarijatom. Kot posredovalni organ med političnimi in gospodarskimi organizacijami se ima izvoliti izmed članov izvrševalnega odbora gospodarski odsek, kojemu naj se pritegnejo po potrebi izvedenci iz krogov naših gospodarskih organizatorjev. Temu gospodarskemu odseku je predložiti vse dalekosežne nove organizatorične načrte v načelno odobritev. Gospodarski odsek presoja te načrte z ozirom na njih pomen za stranko in jih sprejema ali odklanja. Zlasti ima sklepati gospodarski odsek v vseh slučajih, v katerih bi bila kooperacija z meščanskim kapitalom potrebna.

VII.

“Naprej” je glavno glasilo jugoslovenske socijalno-demokratične stranke ter last strankinega izvrševalnega odbora in se ima ravnati po sklepih in direktivah strankinega zbora.

Izdajanje strankinih listov in publikacij je centralizirati ter v to svrho izvoliti posebni novinarski odsek, ki naj nadzoruje vse politično delo, daje inicijativo, skrbi za enotno smer in združitev edicij, ki izhajajo v strankinem področju, ter ukrene potrebno v svrho izdaje strankinega lista za nemške sodruge.

Izvrševalnemu odboru se nalaga, da ukrene v prvi vrsti vse potrebno v svrho čimprejšnjega nakupa potrebnih tiskarniških podjetij v primernih krajih.

Za strankine liste je smatrati tiste, ki jih izvrševalni odbor kot take prizna.

Novinarski odsek sestavljajo vsi glavni uredniki naših listov in revij ter zastopniki izvrševalnega odbora, kojih število ima le-ta določiti.

VIII.

So[c]ijalna demokracija zahteva preuredbo agrarne ustave po sledečih načelih: Mali obrat naj ostane, kjer je zahteva poljedelska produkcija, ohranjen. Treba pa je združiti malega kmeta v prisilne zadružne gospodarske enote, ki so edina garancija za ekonomski napredek kmečkega ljudstva v okviru kapitalistične družbe. Gozdovi, obratne panoge, ki uspevajo bolje v veleobratu, naj bodo organizirani po načinu veleobratov. Agrarna reforma se mora tako izvršiti, da nam ustvari te predpogoje.

Kot najidealnejšo zemljiško pravo smatra strankin zbor vedno najemno pravo. Tej pravni obliki naj se obstoječe lastninske razmere stopnjema približujejo.

IX.

Razpravljajoč o razmerju kmetiškega ljudstva do socijalne demokracije, izjavlja strankin zbor:

Kmetiško vprašanje v Sloveniji je predvsem delavsko vprašanje. Kmetiški proletarec živi danes še v mnogo slabejših razmerah, nego organizovani industrijski delavec, ki si je tekom dolgih let kot socijalni sloj že izvojeval razne manjše ugodnosti.

Naše kmetiško ljudstvo je bilo ogoljufano že pri zemljiški odvezi, kakor se je določila v cesarskih patentih z dne 4. marca in 15. avgusta 1849. leta. Svojo svobodo izpod jarma tlačanstva je moralo slovensko kmetiško ljudstvo drago plačati. Povrh vsega je bila zemljiška odveza tudi nepopolna, ker so ostale številne servitutne¹⁶ pravice nerešene v korist fevdalcev in veleposestnikov. Zlasti mali posestniki, kajžarji, in mali kmetiči, so bili ogoljufani pri enostranski rešitvi gmajn ali skupnih zemljišč.

Veleposestniki in grajščaki morajo izpolniti tudi še svoje obveznosti do nekdanjih tlačanov, na katere so gospodujoči hotoma pozabili. Zato izjavlja strankarski zbor, da se mora agrarna reforma radikalno izvesti; pri tem se mora vpoštevati vse še nenačete obveznosti do nekdanjih tlačanov fevdalnih posestev. V to svrho spadajo tudi vsa veleposestva, cerkve in verski redovi.

Da se tudi kmetiški proletarijat usposobi za slojni¹⁷ boj, mu je potrebna slojna organizacija. Poleg stanovske in politične organizacije rabi kmetiški proletarijat zlasti tudi zadružno organizacijo, da se more osvoboditi največjih pijavk svojega težkega dela: prekupcev in trgovcev.

Tudi rešitev poselskega vprašanja je neobhodno nujno potrebna. Posli naj se glede vseh že obstoječih socijalno-zavarovalnih ustanov zenačijo z drugim mezdnim delavstvom.

Glede na to, da je treba poljedelsko produkcijo preurediti in zvišati novim razmeram in potrebam primerno, zahteva strankarski zbor preuredbo tozadevne zakonodaje, naravnost pa preuredbo lovskega in gozdnega zakona.

Ker je sedaj veljavni davčni sistem nepravičen posebno kmetiškemu proletarijatu, tirjamo preuredbo davčnega sistema v tem smislu, da se predvsem obdavči v državne svrhe mrtvi kapital, ne pa delo. Tirjamo uvedbe zakona o neprodajnosti malih in srednjih kmetiških posestev.

Kot svojo najvažnejšo zahtevo pa smatramo obvezno uvedbo socijalnega zavarovanja za starost in onemoglost vseh, torej tudi malega in srednjega kmeta, poleg delavcev in kočarjev.

Od države tirjamo, da se polno zave svojih dolžnosti do priprostega ljudstva. Zahtevamo najvišjo samoupravo po ljudstvu, posebej še to, da si ljudstvo samo izvoli svoje upravne oblastnije in sodnike.

Končno pozivlje strankarski zbor ves slovenski kmetiški proletarijat v organizacijo jugoslovenske socijalno-demokratične stranke, ki se hoče bojevati za njegove stare in nove pravice in za preuredbo družabnega reda v smislu socijalne pravice in občega napredka.

X.

Strankin zbor vidi glavni vzrok draginje v pomanjkanju blaga, slabih prometnih sredstvih in slabi valuti in zahteva, da se napravi vse potrebne korake, da se tem nedostatkom odpomore.

Strankin zbor ugotavlja, da lek proti draginji in pomanjkanju ne more biti v tem, da se sprečava izvoz in s tem promet med državami in narodi. Zahteva pa, da ogromni dobički, ki jih donaša eksportna trgovina, ne večajo privatnih bogastev, ampak teko brez izjeme v državno blagajno, kjer naj se porabijo za pospeševanje prometa in pocenitev živil.

Pod temi pogoji se da sistem izvoznih carin sprejeti, – a samo dotlej dokler se obrača proti eksportni renti in ne draži naših produktov v inozemstvu.

Rešitev valutnega vprašanja se mora izvršiti v razmerju 1 : 1,¹⁸ ker bi vsaka drugačna rešitev položaj nastavljencev s fiksno plačo ponovno poslabšala in se mora čim najbolj pospešiti, ker nudi najjačjo garancijo za boj proti draginji.