Dok. št. 28
Program Zemljoradniške stranke za Slovenijo128

I. Del.
Splošna politična načela.

  1. Politična in gospodarska demokracija. Politična vlada naroda je trajno mogoča samo le tedaj, ako je osnovana na njegovi gospodarski vladi, in nasprotno, gospodarska vlada naroda je dana z njegovo politično vlado. Zato Zveza Zemljoradnikov129 zahteva: da uredimo državo tako, da v njej odločuje volja naroda, svobodno in nemoteno, o vseh narodnih delih, kakor z ozirom na politični tako z ozirom na gospodarski red v državi.
  2. Narodno ujedinjenje. Zveza Zemljoradnikov, kot najizrazitejši predstavnik naroda, ki je s svojo krvjo vstvaril današnjo našo državo, bo delovala z vsemi silami, da se naš še neujedinjeni narod (Koroško, Primorsko, Solun) ujedini in da se to narodno ujedinjenje čuva nedotaknjeno.
  3. Zunanja politika. V zunanji politiki bodo vodili Zvezo Zemljoradnikov čisto narodni interesi. Ona bo najodločnejše odbijala vse napade na čast in dostojanstvo svoje države in bo branila samoodločbo našega naroda, kjerkoli se on nahaja.

    Zveza Zemljoradnikov se bo živahno trudila, da bomo imeli z drugimi slovanskimi državami, v polni meri, najtesnejše zveze prijateljstva.

  4. Notranji red. Zveza Zemljoradnikov zahteva za našo edinstveno državo eno samo Narodno predstavništvo in eno samo zakonodajo v vseh panogah državnega življenja.

    Urejenje državne uprave mora odgovarjati v vsem gospodarskim kulturnim in ostalim potrebam našega naroda.

    Vsako upravno telo, največje in najmanjše, počiva na načelu samouprave.

    Za upravitelje samoupravnih teles in njihove pomočnike zahtevamo posebno šolsko pripravo, ki jo bo predpisal zakon.

  5. Občina. Občina je temeljna, politična in upravna edinica, zasnovana na načelu samouprave. Četudi obsega vaška občina le ožjo politično in gospodarsko oblast mora biti vendar dovolj močna, da lahko prevzame breme vseh vprašanj, ki se javljajo v njenem delokrogu.

    Kot samoupravna edinica je občina v vseh vprašanjih, ki zadevajo izključno le njene interese, popolnoma neodvisna od višjih upravnih oblasti.

    Za večja gospodarska in prosvetna podjetja se lahko združi več občin.

    1. Mestne občine. Mesta, oziroma mestne občine niso nič posebnega v državi in ne smejo biti nad vaškimi občinami. Samo zato, ker so mestne občine ne smejo biti one same deležne vseh prosvetnih, zdravstvenih in drugih naprav in pridobitev novega časa. Take naprave in pridobitve morajo biti razdeljene po vsej državi, po mestih in po vaseh, vedno le z ozirom na gospodarske, prosvetne in druge važne interese.

      Ne gre povzdigovati v mesta, oziroma v mestne občine, niti spravljati v njihov okvir take kraje, v katerih je poljedelstvo pretežen poklic. Mesto kot središče konsumentov mora imeti z vasjo kot središčem producentov najtesnejše zveze, toda te zveze ne smejo biti nikoli na škodo vasi.

    2. Vaške občine. Na kmetih živi ogromna večina prebivalstva. Vas je glavni vir naše telesne, gospodarske in moralne moči, pa je vendar zapuščena in zanemarjena.

      Naša splošna dolžnost je, da vas povzdignemo na višjo kulturno stopnjo, da bi v prihodnje služila državi kot najsigurnejši temelj.

      Zato bo Zveza Zemljoradnikov neutrudoma delovala, da naša vas dobi čimprej in v polni meri vsa sredstva in vse ustanove za krepko gospodarsko in prosvetno razvijanje. Med ta sredstva in ustanove spadajo:

      Zadruge za vsa gospodarska dela; dobra pitna voda in vodopoji za živino; kopališče, babice, zdravniki, lekarne, vaške bolnišnice; izboljšanje vseh zdravstvenih prilik z ozirom na stanovanje, hrano in oblačenje kmeta; dobre ceste in pota; razsvetljava in izkoriščanje naravnih sil za poljska in druga dela; dobra šolska in občinska poslopja; zdrave gostilnice itd.

  6. Okrožje. Okrožje (oblast) obsega vse občine ene gospodarsko-geografske celote, ki je večja od sedanjih glavarstev. Za Slovenijo zahtevamo mariborsko in ljubljansko oblast, v mejah bivše Kranjske in Sp. Štajerja, ki pa se po želji prebivalstva lahko strneta v eno samoupravno telo (Zedinjena Slovenija).130 Oblast skrbi za celokupno politično, gospodarsko, finančno in prosvetno življenje v svojem delokrogu in je tudi izvršni organ za vse zakonodavne odločbe.

    Tudi okrožje (oblast) mora biti urejena po načelu samouprave.

    Za večja gospodarska, prosvetna in druga podjetja se lahko združi več okrožij (oblasti).

  7. Politične svoboščine državljanov. Politične svoboščine državljanov so temeljni pogoji demokracije in njenega razvitka. Njih morajo spoštovati državne in samoupravne oblasti kakor tudi posamezniki. Vsaka kršitev teh svoboščin, kdorkoli jo povzroča, se bo strogo zasledovala.

    Zveza Zemljoradnikov zahteva: svobodo zbora in govora; svobodo združevanja, gibanja in svobodo tiska; nedotakljivost stanovanja in pisemske tajnosti; svobodo veroizpovedanja.

  8. Narodno Predstavništvo.
    1. Splošno načelo. Dosedanje politično ustrojstvo v naši državi ni točno in verno zrcalilo družbe in njenih raznovrstnih in raznostročnih interesov. V marsičem se vidi ta različnost kot naravna posledica razdelitve dela in ločenja poklicev. Brez ozira na nasprotja teh raznovrstnih interesov, vsi društveni razredi so bili dozdaj podrejeni enemu skupnemu političnemu programu. To je bilo po strankah in tudi v Narodni Skupščini. Zato so interesi kmeta v marsičem zapostavljeni in potisnjeni v ozadje.

      Zato Zveza Zemljoradnikov zahteva: da naš narod v bodoče predstavljajo v Narodni Skupščini poslanci po svojem poklicu v družbi.

    2. Volilna pravica. Sodelovanje pri volitvah (glasovanje) ni samo pravica, ampak tudi dolžnost državljana. Čimbolj se državljani zanimajo za javna dela, tem silnejša bo moč demokratskega reda.

      Volilno pravico ima vsak državljan star 21 let; Zveza Zemljoradnikov se bo potegovala tudi za žensko volilno pravico, posebno v samoupravi (občina, oblast).

      Volilna pravica mora biti splošna, enaka in tajna. Vsak pritisk ali podkupovanje volilca se mora najstrožje kaznovati.

      c) Narodni poslanci. Kot pooblaščenci naroda, narodni poslanci, so osebe, poslane od posameznih družabnih razredov v Narodno Skupščino, da zastopajo njihova stališča in interese.

      Poslanec more biti vsak državljan, star 30 let, ki zna čitati in pisati.

      Poslanec kot tak ne more imeti trgovskih zvez niti z državo niti s samoupravnimi telesi, niti posredno niti neposredno. Kdor greši proti temu, pride na zahtevo 30 poslancev pred redno sodišče. Obsojenega poslanca ne more nihče pomilostiti.

      Narodni poslanci so za svoje delo odgovorni svojim volilcem, katerim poročajo o svojem delu v Skupščini po vsakem zasedanju. Volilci imajo pravico, da svojega poslanca odpokličejo, ako to zahteva več kot polovica volilcev.

      Državni uradniki, ki bodo izvoljeni za narodne poslance, obdržijo vse uradniške pravice, razen pravico do plače in napredovanja, dokler jim traja mandat.

  9. Vlada. Celokupno politiko doma in proti tujini vodi vlada. Državni upravitelji – ministri – so vedno poslanci iz Narodne Skupščine, kateri edini so odgovorni za svoje delovanje.

    Vsak minister je dolžan vsako leto predložiti Narodni Skupščini in javnosti natančno poročilo o delu v svojem ministrstvu.

    Za časa svojega ministrovanja ministri ne morejo imeti nikakšnih trgovskih zvez, posrednih ali neposrednih, niti z državo niti samoupravnimi telesi; tudi ne morejo biti člani odbora ali pa plačani nastavljenci kakšne banke ali denarnega zavoda, ali kakoršnegakoli podjetja, ki sloni na kapitalistični podlagi.

    Ako Narodna Skupščina ugotovi, da je minister oškodoval s svojim delom kak državni interes, ga toži rednemu sodišču. Odgovornost ministra je kazenska in materijelna (bo zaprt in škodo mora povrniti). Tako obsojenega ministra ne more nihče pomilostiti.

    Tudi vsak državljan ima pravico, da se pritoži Narodni Skupščini zavoljo delovanja posameznega ministra, ako misli, da so oškodovane splošne koristi.

  10. Uradniki. Uradniki so izvrševalci javne službe, kakor je izražena v državnih zakonih. Vsako delo uradnika, katero je v nasprotju z zakonskimi predpisi, se smatra kot njegovo osebno delo, za katero nosi on osebno odgovornost.

    Vsak državljan ima pravico, tožiti sodišču uradnika, ki dela proti predpisom zakona ali jih pa ne izvršuje; to pravico ima državljan brez ozira, ali je to njegov osebni interes ali ne.

  11. Pravosodje in policija.
    1. Pravosodje mora biti za vse enako in vsakemu dostopno. Zato mora biti zagovorništvo (odvetništvo, advokati) javna služba, kakor je sojenje in sodstvo. Vse usluge pravosodstva so brezplačne.

      Razen tega zahteva Zveza Zemljoradnikov: poroto za civilne in kazenske spore; ustanovitev sodišča dobrih ljudi po celi državi, odškodnino vsem, ki so bili po nedolžnem obtoženi, zaprti in obsojeni; nadalje, da se odpravijo cerkvena (v Srbiji) in vojaška sodišča in da se odpravi smrtna kazen.

    2. Policija mora skrbeti za osebno in imovinsko varnost kakor tudi za to da se izvršujejo predpisi in naredbe državnih in samoupravnih oblasti. Ta policija je v rokah samoupravnih teles.

      Prestopke in zločine preiskuje, zasleduje in spravlja pred sodnijo posebna sodnijska policija kot organ pravosodja.

  12. Vojska. Kot ustanova, ki ima služiti izključno le obrambi države pred zunanjimi napadi, mora vojska biti narodna in pa tako organizirana, da vsled tega ne trpijo niti gospodarski niti moralni interesi naroda.

    Vojak je državljan in branilec domovine. Zato Zveza Zemljoradnikov zahteva, da se z vojakom vedno tudi tako postopa. Zato se mora z najstrožjimi zakonskimi merami popolnoma iztrebiti: pretepanje, psovanje in uporaba vojaka za oficirska, konjskoslužna in posilna (burši)131 in druga, za vojaka nedostojna dela.

    Če zunanje prilike ne dovoljujejo, da bi odpustili stalni kader, se mora omejiti vpoklicanje in regrutska šola vojnih obveznikov, posebno vaških fantov za časa najvažnejših, najnujnejših poljskih del, kolikor je največ mogoče. Razen tega Zveza Zemljoradnikov zahteva, da služijo vojni obvezniki svoj rok kolikor mogoče v svoji ožji domovini (Slovenci v Sloveniji).

    Dalje Zveza Zemljoradnikov zahteva, da se preneha z dosedanjim načinom jemanja komore (rekvizicije), katero mora nabaviti država sama iz lastnih sredstev; končno zahteva popolno odškodnino kmetovalcem za škode, ki jih povzroči vojska za časa vaj, manevrov ali v vojnem času.

II. Del.
Zdravje, prosveta, vera.

  1. Narodno zdravje. Narodno zdravje mora biti predmet najživahnejšega zanimanja države in samoupravnih teles.

    Vsi, ki imajo opraviti z zdravstvom (zdravniki, higijeničarji, oskrbovalci bolnikov, lekarnarji itd.) opravljajo javno službo. Zato veljajo tudi za njih naredbe, kakor za ostale javne uslužbence. Zdravniška služba mora biti brezplačna, dokler jo vrši zdravnik kot javni uslužbenec. Popolnoma brezplačne morajo biti tudi bolnišnice in brezplačna tudi zdravila.

    Zveza Zemljoradnikov bo delala z vsemi sredstvi na to, da dobi vsaka občina svojega zdravnika, svojo babico, svojo lekarno, svojo bolnišnico in ambulanto.

  2. Narodna prosveta. Demokratski red v politiki in v gospodarstvu temelji na izobrazbi državljanov. Sodobna in dobra izobrazba je prvi pogoj in najzanesljivejši temelj za vsestranski kulturni in gospodarski napredek naroda. Zato Zveza Zemljoradnikov zahteva: da se z vsemi sredstvi dela za splošno narodno prosveto; šola in odgoj se ima prilagoditi družabni in politični sestavi in potrebam naroda. To se bo doseglo posebno

    1. z vpeljevanjem brezplačnega obveznega poduka v vseh ljudskih šolah za otroke obojega spola, s takšnim programom poduka in s takšnimi sredstvi za poduk, ki bodo popolnoma odgovarjala potrebam in prilikam tistega življa, kateremu so ljudske šole namenjene;
    2. odpiranje potrebnega števila posebnih šol za odrasle obeh spolov z nalogo, da ponovijo, utrdijo in razširjajo splošno znanje, stečeno v ljudski šoli;
    3. s prirejanjem poduka tam, kjer je potrebno in dokler bo to potrebno, za nepismene in za ne dovolj pismene vse do 50. leta starosti;
    4. z izdajanjem različnih tiskanih naukov duševnega, moralnega in socijalnega značaja; ustanavljanjem dobro opremljenih ljudskih knjižnic in čitalnic po mogočnosti v vsaki vasi;
    5. s prirejanjem stalnih in priložnostnih predavanj za ljudstvo, ki jih je treba pospremiti s slikami, deklamacijami, s pesmijo, z godbo in igrami.

    Poleg razširjanja splošno koristnega znanja pa mora biti glavna naloga, da se utrjuje in krepi zdrava demokratiška zavest in čutenje, da se posebno goji spoznanje in uporaba načel samouprave. Ta naloga se mora izvršiti v vseh učiliščih v državi, od najnižjih do najvišjih, posebno pa v šolah, v katerih se pripravljajo učitelji ljudskih in nadaljevalnih šol in duhovni pastirji.

  3. Vera je posebna zadeva vsakega posameznika, toda cerkev je narodna ustanova in mora kot takšna služiti narodu.

    Vse vere so pred zakonom jednake.

    Treba delovati, da se cerkve pri nas združijo in da se ustanovi ena narodna cerkev.

III. Del.
Gospodarska in finančna politika.

  1. Splošna načela. Zveza Zemljoradnikov zahteva v gospodarstvu in gospodarskem redu ostvarenje gospodarske demokracije, da bo vsakdo popolnoma deležen sadov svojega dela. Zveza Zemljoradnikov smatra delo kot prvo dolžnost vsakega državljana in ne bo trpela nedelavcev in škodljivcev, ki žive od dela drugih.

    Zveza Zemljoradnikov se zaveda, da se popolna gospodarska demokracija ne da doseči na mah in da za to ne zadostujejo samo zakoni. Zato bo Zveza Zemljoradnikov delala na to, da se privatne kapitalistične ustanove stopnjema zamenjajo z ustanovami, ki bodo koristne celemu društvu. Pri tem je treba sodelovanja države in samoupravnih teles.

  2. Zadružništvo. Zveza Zemljoradnikov smatra zadružništvo kot bodočo obliko društvenega reda in kot načelo, po katerem bomo najbolje in najrazumnije rešili večino problemov društva.

    Zato morajo tudi samoupravna telesa posvetiti zadružništvu vso skrb in mu dati prednost pred vsemi drugimi oblikami podjetij, ki temeljijo na kapitalistični podlagi.

    Poduk o zadrugarstvu je treba uvesti v vse šole, od najnižje do najvišjih.

  3. Zemlja. Zemlja je tistega, ki jo obdeluje sam in na njej stalno živi.

    Vsak zemljoradnik mora imeti dovolj zemlje za obdelovanje.

    Nikjer ne sme biti trajno najemniških, kolonatskih in stalnih dninarskih obveznosti.

    Če bi preostalo zemlje, potem ko jo bodo imeli dovolj vsi zemljoradniki, bo dovoljena posest tega preostanka v obliki veleposestva v svrho obdelovanja; toda to le dotlej, dokler ne bo društvena potreba (če se prebivalstvo pomnoži) zahtevala, da oživi zopet temeljno načelo o imetju zemlje.

    Zemlja se vzame vsem onim, ki jo imajo v posesti, pa jo ne obdelujejo.

  4. Naseljevanje. Naseljevanje je važen društveni činitelj. Namen naseljevanja je, da poveča pridelovalno moč prebivalstva, da zapreči obubožanje kmeta, da nadštevilo kmetskega prebivalstva ohrani poljedelstvu in da preskrbi z zemljiščem vse tiste, ki se vračajo iz mest.

    Naseljevanje se mora izvrševati na zadružni podlagi.

  5. Poljedelstvo. Poljedelstvo je središče vsega našega narodnega gospodarstva in vsega našega narodnega in državnega življenja. Zato je potrebno, da državna uprava in vsa samoupravna telesa kakor tudi vse ostale zadružne in privatne ustanove, posvetijo največjo skrb in osredotočijo največ svojega dela za čim večje napredovanje vseh onih vrst poljedelstva, ki imajo naravne, gospodarske in društvene pogoje za uspešno razvijanje, ali pa katerim se lahko ti pogoji vstvarijo s pripravnimi merami v bodočnosti.

    Vsa naša poljedelska produkcija mora vedno stati na dostojnem višku vseh znanstvenih in tehničnih pridobitev in iznajdb naše dobe. Zadnji namen vsega delovanja za povzdigo poljedelstva mora biti: Da okrepimo in napravimo poljedelsko produkcijo po ceni do skrajnosti! To zahtevajo interesi vseh in posameznikov, ker brez istočasnega ojačanja cenene produkcije ne more biti trajnih gospodarskih uspehov niti zaželjenega blagostanja v državi. To bomo dosegli, ako se vsi činitelji produkcije, to so narava, delo in kapital, združijo in se vzajemno popolno izkoristijo. Da bi se to doseglo, je potrebno:

    1. Da vse naravne činitelje (podnebje, zemljo, vlago in ostale) izboljšamo v mejah človekovih sil, v kolikor ti činitelji otežujejo poljedelsko produkcijo;
    2. da svoje delo – telesno ali duševno – razvijemo in tako vsposobimo, da bi dosegli z najmanjšimi žrtvami največje uspehe, in to na podlagi posameznega gospodarjenja, ali pa na zadružni podlagi, kjer je to potrebno;
    3. da nam kapital v vseh svojih oblikah in v najširših mejah in pod najugodnejšimi pogoji nudi vsa tista pomožna sredstva, ki so v danem slučaju neobhodno potrebna, da dosežemo močno in ceneno produkcijo do skrajno mogočih mej.

    Da bi se to čimprej in čim bolje ustvarilo, zahteva Zveza Zemljoradnikov:

    1. Kar se tiče vstvarjanja povoljnih naravnih in premoženjskih pogojev:
      1. da se v najkrajšem času izvede in ohranja vse potrebno popravljanje (melioracije) zemljišča potom regulacije rek in potokov v zvezi s pomočjo ob povodnjih, potom izsuševanja močvirja in odvodnjavanja podvodnih zemljišč, potom pogozdovanja goličav, potom pognojevanja itd.;
      2. da se napravi kataster (kjer ga še ni) in izvrši komasacija (zložbe) posestev;
      3. da dobijo, po gori naglašenem načelu o imetju zemlje, vsi potrebni poljedelci dovolj zemlje za obdelovanje in da se na zadružni podlagi izvrši naseljevanje (kolonizacija) vseh zemljišč, ki so pripravna za uspešno poljedelsko produkcijo in ki so bila dozdaj neobdelana, ali ne zadosti izkoriščena, ali pa se nahajajo v rokah velikih posestnikov;
      4. da se reši vprašanje o najuspešnejšem izkoriščanju planinskih pašnikov, ledin in drugih površin, ki se ne nahajajo v privatni posesti;
    2. Kar se tiče razvijanja in ojačenja sposobnosti in dolžnosti dela, zahteva Zveza Zemljoradnikov:
      1. Da se poleg naredb in mer za ohranitev in ojačenje narodnega zdravja in poleg splošne narodne prosvete, stalno in nevtrudno deluje, da bi se razvilo in povzdignilo strokovno znanje poljedelca obeh spolov do najvišje stopinje. To bomo dosegli:
        1. z odpiranjem poljedelskih fakultet in srednjih kmetijskih šol v zvezi z dobro urejenimi poskuševalnicami in oglednimi postajami v svrho razgraditve in ohranitve gospodarskih ved in njih uporabe v gospodarski praksi na sodobni višini, in v svrho najvišjega izobraževanja kmetovalcev;
        2. z odpiranjem čim večjega števila nižjih, praktičnih in zimskih kmetijskih šol s splošnim ali posebnim (mlekarstvo, sadjarstvo, vinogradarstvo, pletarstvo itd.) strokovnim učnim programom, kakor tudi z upeljavo poljedelskega poduka v vse šole, v katere hodijo vaški otroci in v katerih se za svoj poklic pripravljajo učitelji in duhovni pastirji;
        3. z ustanavljanjem stalnih in potujočih gospodarskih šol za vaške gospodinje;
        4. z organizacijo potovalnega učiteljstva, ki pa mora biti strogo strokovnjaško;
        5. s številnimi strokovnimi tečaji in čestimi strokovnimi predavanji iz vseh predmetov kmetijstva kakor tudi iz sorodnih in pomožnih predmetov vsega narodnega gospodarstva;
        6. z organizacijo celega sistema praktičnih ogledov po celi državi in na vseh poljih poljedelske produkcije;
        7. s čestim prirejanjem državnih, deželnih, okrajnih ali krajevnih gospodarskih razstav s širokim in učinkujočim sistemom nagrad;
        8. z razpisovanjem javnih tekem (konkurzov) za bolje načine dela in gospodarjenja;
        9. z organizacijo pogostih izletov kmetovalcev obojega spola v svrho razgledovanja poljedelskih gospodarstev in podjetij in v svrho spoznavanja boljega načina življenja in dela v naprednih krajih doma in na tujem;
        10. z izdajanjem in širjenjem strokovnih naukov v obliki knjig ali kratkih popisov, časopisov, proglasov in slik, nadalje z odpiranjem vaških splošnih ali strokovnih knjižnic in čitalnic.
      2. Da se sistematično deluje za razvijanje zadružnega duha na vseh poljih narodnega življenja in dela, da bi bila dana čimprej možnost za ustanavljanje in pravilno uspešno delovanje vsake oblike gospodarskih zadrug povsod, kjer posamezniki ne bi mogli izvesti svojih načrtov niti doseči zaželjenih gospodarskih koristi. To se bo doseglo posebno:

        1. z obveznim podukom v zadružništvu in s pripravnimi zadružnimi dijaškimi ustanovami po vseh šolah, posebno pa v onih, ki jih obiskuje vaška mladina in v katerih se za svoj poklic pripravljajo učitelji in duhovni pastirji;
        2. z zadružnimi šolami v svrho pripravljanja sotrudnikov za vse vrste zadružnih ustanov in podjetij;
        3. s širjenjem zadružnih zavesti z vsemi moralnimi in gmotnimi sredstvi.
      3. Da se vsa vaška delovna sila, ob času ko počivajo poljska dela ali pa znatno popuste, uspešno uporabi za predelovanje raznih surovin in to pred vsem na podlagi vaške hišne in zadružne industrije.
    3. Kar se tiče nabavljanja potrebnega kapitala in njega izkoriščevanja, zahteva Zveza Zemljoradnikov:
      1. Da se vprašanje o poljedelskem kreditu, hipotekarnem (na zemljišča in poslopja) in osebnem in zastavnem, reši na najširji podlagi in to izključno s pomočjo zadružnih, državnih in samoupravnih kreditnih ustanov in magazinov. Škodljivo delovanje kapitalističnih denarnih posojevalcev v katerikoli obliki, se mora popolnoma prepovedati s strogimi zakoni.
      2. Da se poleg kreditnih ustanov ali drugače razvije varčevanje v največji meri in v vseh mogočih oblikah.
      3. Da se nabava vseh potrebnih gospodarskih proizvodnih sredstev (orodje, semena itd.) kakor tudi nabava vseh konzumnih predmetov uredi po vaseh na zadružni podlagi; pri tem je treba skrbeti, da se obnavlja in povzdiguje kmetijska produkcija, kjer je trpela, in da se preskrbe z dovoljnim živežem vse vasi, ki trpijo pomanjkanje.
      4. Da se v svrho uporabe in izkoriščanja večjih sprav132 in strojev, v svrho izkoriščanja dragocenih moških plemenskih grl (bikov, žrebcev i.t.d.) podpira z vsemi potrebnimi sredstvi ustanavljanje zadrug za vzajemno nabavo in uporabo poljedelskih strojev in ustanavljanje zadrug za nabavo in uporabo žrebcev, bikov i. t. d.
      5. Da se predelovanje vseh poljedelskih surovin (mleka, sadja, grozdja, žita, živine, sladkorne repe i. t. d.), v kolikor se s tem posamezni[ki] ne morejo uspešno pečati, čim prej omogoči s pomočjo raznih zadružnih podjetij, kakor: mlekarske, sadjarske, vinarske, mlinarske, klavnične in podobne zadruge, – vedno v zvezi s prodajo izdelkov na zadružni podlagi.
      6. Da se čimprej uredi poljsko policijo, in da se s strogimi zakonskimi določbami in njih vestnim izvrševanjem ustvarijo v državi take pravne razmere, ki bodo brezpogojno jamčile za imovinsko in osebno varnost; v slučaju kršenja pravic, pa da se da hitro in pravično odškodnino oškodovanim.
      7. Da se promet s poljedelskimi proizvodi doma in pri izvozu v tujino čimprej in čim bolj olajša, pospeši in obvaruje pred vsako škodo in brezvestno konkurenco in to potom čim gostejših mrež kopnenih, vodnih in železniških prometnih zvez in sredstev, potom natančne kontrole nad prometom z vsemi proizvodi, da se odpravijo vse nerednosti, kar se tiče cen in kakovosti proizvodov.
      8. Da se čim prej rešijo vprašanja o osiguranju usevov in pridelkov proti škodam toče, o osiguranju proti škodam požara, o preskrbovanju v slučaju bolezni, smrti, starosti, nesposobnosti za delo, slabe letine, povodnji i. t. d. s težnjo, da se vse te vrste osiguranja izvedejo na zadružni vzajemni podlagi; v kolikor pa to ne ne bi bilo mogoče, tedaj na podlagi splošnega, državnega osiguranja.
  6. Gozdarstvo. Gozdarstvo je za poljedelstvom najvažnejša vrsta gospodarstva, nekaj, ker gozdovi zavzemajo silno površine, nekaj zavoljo važnosti gozdnih proizvodov za kurjavo, stavbo in za razne industrijalne porabe. Če se oziramo poleg teh neposrednih še na posredne koristi, ki nam jih dajejo gozdovi s tem, da zadržujejo naglo zlivanje vode in vodnih plazov v doline in da povoljno uplivajo na klimo sploh, tedaj je nesporna dolžnost vsakega posameznika in državne uprave, da varuje gozdove pred pretiranim brezvestnim in nekoristnim sekanjem. Posebno skrb je posvetiti ohranjevanju in povzdigi gozdov na takih pravih gozdnih zemljiščih, ki jih ni mogoče izkoristiti za druge rasti, ali vsled sestavine tla (kamenitost, gramozne sipovine) nesposobnega za kakoršnokoli poljedelsko produkcijo, ali vsled svoje lege (skalovitost, velike nadmorske viševe), na kateri ne bi mogla uspevati nobena druga poljedelska rast. Poleg ohranjevanja in povzdige gozdov mora se povdariti tudi vprašanje o razumnem in pravilnem izkoriščanju vseh gozdov; to vprašanje je eno najvažnejših v gospodarski politiki države. Eksploatacija in povzdiga gozdov, brez ozira čegavi so, se mora podvreči neposredni kontroli države. Nikakoršno delo posameznika v gozdih ne sme biti v nesoglasju z interesi celote. Zveza Zemljoradnikov bo delovala z vsemi sredstvi na to, da preidejo gozdovi počasi v državne roke in zato ona nasprotuje vsem koncesijam, ki se dajejo privatnim kapitalističnim podjetjem nad gozdnimi objekti.

    Revnim in takim, ki nimajo svojih gozdov, dolžni so tisti, ki hoste imajo, dajati proti plačilu in pod kontrolo države in samoupravnih teles potreben materijal za stavbe in kurjavo, če ni v bližini državnih gozdov.

  7. Rudarstvo. Rude so splošno narodno dobro. Eksploatacija (izkoriščanje) rud se vrši pod državnim nadzorstvom, ne samo kar se tiče predpisov o delavcih, delu in stanovanjih, temveč tudi, kar se tiče učinkovanja, ki ga ima rudnik na poljedelstvo v okolišu. Država se mora udeležiti eksploatacije rudnikov v največji meri, kjer pa to ni mogoče, mora biti država deležna kar največ na dobičku privatnih eksploatacij rudnikov.
  8. Vodne sile. Vodna sila je splošno narodno dobro in jo lahko izkoriščajo samo država, samoupravna telesa in zadružne organizacije. Vodne sile se naj uporabljajo pred vsem za dela in naprave, ki so na splošno narodno korist.
  9. Lov in ribolov.

    Lov mora biti takšen, da se čim bolj in čim razumneje izkoristi ta vrsta gospodarstva, na drugi strani pa se mora obvarovati kmetovalčeva imovina (usevi, sadeži in plodi) pred škodami, ki jih lahko lov napravi. Lov je pravica zemljiškega lastnika, ki pa lahko to svojo pravico odstopi drugim osebam po sklenjeni pogodbi.

    Ribolov je treba tako urediti, da se čim bolj izloči privatno kapitalistično načelo in se zamenja z zadružnim, kakor pri samem lovu na ribe, tako tudi pri prodaji rib. Na ribolov je treba posebno paziti, kadar se sklepajo trgovske pogodbe in konvencije. Zveza Zemljoradnikov zahteva, da se povzdigi ribolova posveti posebna skrb, posebno z načinom umetnega razplojevanja rib in s preprečanjem uničevanja še malih rib.

  10. Industrija.
    1. Za poljedelstvom in gozdarstvom je poljedelska in obrtna industrija najvažnejša vrsta gospodarstva in tudi najbolj vezana za poljedelstvo. Obrtna politika se mora ozirati tudi na interese vasi. Po vaseh je treba oživeti in pospeševati vse one obrti, ki služijo neposredno poljedelski produkciji; toda obrtno znanje je treba širiti tudi na kmetih, da bi kmetje sami lahko izvrševali v svojem gospodarstvu potrebno rokodelstvo in da bi čim bolj izkoristili delovne sile v družini.

      Tudi v obrti je treba v največji meri upoštevati zadružno načelo, ki bo izboljšalo in okrepilo gospodarski položaj obrtnikov. Tudi je treba z vsemi sredstvi delovati, da povzdignemo in pospešimo strokovno znanje obrtnikov.

    2. Fabrična industrija je v naši državi še le v povojih. Zaradi njene gospodarske važnosti jo je treba čim bolj pospeševati, pred vsem zaradi izdelovanja vseh surovin, katere ji nudijo ostale gospodarske vrste, posebno poljedelstvo, gozdarstvo in rudarstvo. Za to je potrebno, da omejimo kar najbolj v znatni meri izvažanje surovin iz države, če že ni mogoče, da ga popolnoma ustavimo, in da namesto surovin izvažamo ves višek naših pridelkov v obliki industrijalnih izdelkov. Organizacija industrije mora biti popolnoma v skladu z interesi društva in posameznih gospodarskih vrst. Privatna kapitalistična organizacija ne more zadovoljiti ne delavca, ne konzumenta in tudi ne producenta, ki dobavlja surovine. Zato je potrebno da zamenjamo po stanju gospodarskega razvitka privatno kapitalistično osnovnico z zadružno podlago, ali pa da vstvarimo državna ali samoupravna industrijalna podjetja. Posebno pa mora biti predelovanje poljedelskih produktov v rokah kmetovalca samega.

      Država mora imeti neposredno nadzorstvo nad celotno industrijsko produkcijo in nad pogoji dela. Zveza Zemljoradnikov je mnenja, da delavsko vprašanje še ni izčrpano, ako delavci dosežejo povoljni delovni čas in povoljne mezde, tudi ne, ako dosežejo dobre cene živeža, ki povzročijo nizke cene za proizvode kmetovalca. Zares bi za enkrat to koristilo delavcem kot maloštevilnemu razredu, toda posledice tega bi bile: na eni strani manjša produkcija, na drugi pa oškodovanje drugih gospodarskih vrst, posebno kmeta, ker bi padle cene njegovim produktom. Zveza Zemljoradnikov pa hoče, da delavec preneha že enkrat biti najemnik in da postane deležen, ne samo dela, ampak tudi rezultatov v vsakem podjetju. Samo tako stališče odgovarja interesom vsega narodnega gospodarstva.

      Razen tega Zveza Zemljoradnikov zahteva za delavca vse gospodarske zdravstvene in kulturne pogoje, za njihovo telesno in duševno zdravje, kakor tudi za njih blagostanje.

  11. Trgovina. Trgovina kot posredovalka med producentom in konzumentom je opravičena samo v toliko, v kolikor skrajšuje čas in prostor in služi nakupovalnim in prodavalnim koristim družbe. Povsod tam, kjer zadruge, samoupravna telesa ali država ne morejo zavzeti mesto privatne trgovine, je potrebno, da dobi trgovina tudi tako obliko. Zato morajo biti v trgovini vedno in edino le merodajni interesi društva.

    Zunanja trgovinska politika mora odgovarjati v polni meri gospodarskim koristim naroda. Ona mora pripravljati pot za lažje in koristnije izvažanje vseh viškov domačih proizvodov; ona mora na koristni način osigurati uvažanje tujih proizvodov, ki so potrebni širokim slojem naroda in katerih ni mogoče dobiti doma ali vsaj ne v dovoljni količini (surovine za predelovanje, polufabrikati, fabrikati).

    Tu je treba posebno skrbeti za to, da omogočimo v našem narodnem gospodarstvu predelovanje poljedelskih proizvodov. (Agrarna industrija.)

  12. Kredit. Dokler bo kapital igral v narodnem gospodarstvu vlogo, ki jo ima danes, bo kredit kot sredstvo za dosego kapitala važen gospodarski činitelj. Toda kakor kapitalu, tako je treba tudi kreditu vzeti možnost, da bi izkoriščal in slabil široke vrste delovnega naroda. Zato je treba organizirati kredit tako, da se kreditiranje javlja kot izraz društvene vzajemnosti, a ne kot sredstvo za brezobzirno izkoriščanje.

    Hipotekarni-zemljiški kredit treba, da organizirajo država, samoupravna telesa in zadruge.

    Osebni in stvarni kredit je treba organizirati na zadružni podlagi.

    Oderuštvo bank in posameznikov je treba z vso energijo pobijati.

  13. Novčanice. Izdajanje novčanic se ne sme prepustiti privatnemu kapitalu. Samo država ima pravico izdajati novčanice.
  14. Promet. Prometna sredstva služijo celemu društvu in zato je potrebno, da skrbi obilno zanje.

    Vse ceste in pota na suhem napravlja država iz svojih sredstev, ohranjajo jih pa samoupravna telesa. Cest mora biti kar največ, tako, da nobena vas ni brez zveze z glavno prometno mrežo.

    Železnice morajo biti v državnih rokah. Vsi za gospodarstvo važnejši kraji morajo biti zvezani z železnicami. Tarifna politika mora biti taka, da se omogoči vsem domačim proizvodom, posebno poljedelskim, povoljno prometovanje doma in izvažanje na svetovni trg.

    Brodarski promet mora biti v državnih rokah in tarifna politika taka, da odgovarja gospodarskim interesom države. Z vsemi silami moramo delati, da omogočimo plovnost vseh večjih rek in da po potrebi izgradimo plovne kanale.

    Poštni telegrafski in telefonski promet je treba pospeševati, da bodo zveze hitre in sigurne. Zveza Zemljoradnikov ne bo popustila v zahtevi, da se tudi po vaseh okoristijo s temi napravami v polni meri.

  15. Finančna politika. Finančna politika države in samoupravnih teles se mora odmerjati po gospodarskih zmožnostih naroda in mora počivati na razumnem varčevanju.

    Država in samoupravna telesa morajo iskati sredstev za svoje potrebe v progresivnem obdavčenju, v prvi vrsti vseh tistih dohodkov, ki ne izvirajo iz neposrednega dela, a v drugi vrsti še le v obdavčenju dohodkov, ki izvirajo v delu samem.

    Zveza Zemljoradnikov zahteva krepko progresivno davčno obremenjenje za vse tiste, ki so si med vojno pridobili imetja in bogastvo, in za vse tiste, ki si še danes delajo bogastvo s tem, da po ceni kupujejo proizvode od ljudstva in jih drago prodajajo v tujino, ali pa po ceni kupujejo v tujini neobhodne živežne potrebščine in jih za visoke cene ljudstvu prodajajo.

    Zveza Zemljoradnikov bo skrbela, da se odpravijo monopoli na sol in petrolej in da se zamenjajo z monopoli na luksuz.

    Trošarina na življenjske potrebščine zmanjšuje njih konzum in s tem škodljivo upliva na produkcijo. Trošarina je neopravična, ker goni tiste, ki ne uživajo nikakoršnih blagodati mesta, da sodelujejo v plačevanju in povrhu še kaznuje tiste, ki s prinašanjem življenjskih potrebščin lajšajo življenje mestom. Zato Zveza Zemljoradnikov zahteva, da se odpravi trošarina za vse poljedelske proizvode.

Opombe

128. Naša vas : glasilo Zemljoradniške stranke za Slovenijo, leto I, št. 2–4, 17., 24. 11. in 1. 12. 1921, Program Zveze Zemljoradnikov. – ZSS so oblikovali v začetku novembra 1921 v Celju.

129. Program ZSS je bil prevzet od srbske Zveze zemljoradnikov, zato se je v njegovem besedilu kot strankino ime navajala Zveza zemljoradnikov.

130. Mišljena je upravno enotna Slovenija.

131. Izraz je vzet iz nemščine. Der Bursche pomeni častniškega slugo.

132. Naprav.