<<

Dok. št. 8
Program Socialistične stranke delovnega ljudstva49

^>>

<<

^>>

A. Splošne politične zahteve:

  1. Samoodločba in samouprava ljudstva v državi, pokrajini in občini; delavsko-poljedelska vlada v državi, pokrajini in občini. Republikanska oblika vlade, t. j. vse oblasti so voljene od ljudstva na podlagi občne, enake, tajne, direktne in proporcialne volilne pravice za vse osebe obeh spolov, ki so spolnile 20 let.
  2. Popolnoma enakopravnost vseh narodnosti v deželi in zaščita narodnih manjšin.
  3. Odstranitev vseh zakonov, ki omejujejo svobodo političnega udejstvovanja, svobodo prepričanja, propagande idej in naziranj, svobodo tiska, govora, kolportaže, zborovanja, štrajka in vseh ostalih osnovnih človečanskih pravic delovnega ljudstva in delavskega razreda.
  4. Odstranitev vseh zakonov, ki omejujejo svobodo kretanja delavstva.
  5. Mir in prijateljstvo z vsemi državami. Priznanje Zveze Ruskih Socijalističnih Sovjetskih Republik ter obnovitev trgovskih in diplomatskih odnošajev.
  6. Likvidacija Vranglove države v državi,50 razpust Vranglovih vojaških institucij in razpust carskih diplomatskih zastopstev.
  7. Federacija balkanskih narodov.
  8. Ločitev vseh štirih cerkev51 od države; vse cerkvene organizacije naj se proglasijo za privatne, ki se upravljajo samo z lastnimi sredstvi. Svobodna in od cerkve neodvisna šola.
  9. Odškodnina vsem nedolžno zaprtim in obsojenim; volitev porotnikov na podlagi splošnega, enakega in tajnega glasovanja; odprava smrtne kazni. Odprava monopola na zagovorništvo. Vsak lahko zagovarja obtoženca.
  10. Brezplačna učna sredstva, oskrba s hrano, obleko in stanovanjem vseh revnih učencev ljudskih, srednjih in visokih šol.
  11. Odprava davka na eksistenčni minimum ter na mezde in plače delavcev in nameščencev. (Davek na delo).
  12. Odprava vseh indirektnih davkov na monopolske predmete, trošarin, taks in upeljava progresivnega davka na premoženje, dohodnine, podedovanje. Konfiskacija vojnih dobičkov v prid invalidnega in sirotinskega fonda.
  13. Odprava vseh zakonov, ki omejujejo privatne in javne pravice žena. Enakopravnost obeh spolov.
  14. Odprava stalne vojske in uvedba ljudske milice.
  15. Osvoboditev delavskih in poljedelskih zadrug od vseh davkov in omejitev.

B. Socijalna politika.

  1. Obvezni osemurni delavnik in angleški teden52 v vseh podjetjih.
  2. Obvezno zavarovanje vseh delavcev in delavk v mestih in vaseh.
  3. Vpeljava indeksa za reguliranje mezd in plač v splošni draginji; osvobojenje od davkov eksistenčnega minimuma.
  4. zaščita mladih delavcev in žensk v vseh podjetjih.
  5. Neomejena svoboda koalicije, zborovanja, stavke, združevanja delavskih organizacij.
  6. Upeljava obratnih delavskih svetov kot kontrolnih organov nad proizvajanjem.
  7. Odprava carine na živila, obutev in obleko.
  8. Anuliranje vojnih dolgov.
  9. Popolna samouprava vseh delavskih institucij – delavske zbornice, zavarovalnice, posredovalnice, pokojninskega fonda itd. Volitve v te institucije na podlagi aktivne in pasivne volilne pravice samo za delojemalce obeh spolov.
  10. Ustanovitev invalidnega in sirotnega fonda pod kontrolo invalidov in sirot.
  11. Prepoved nočnega dela, razen v obratih, ki tehnično ne smejo prekiniti obrate; prepoved nočnega dela žensk in mladoletnih delavcev, izpod 18. leta.
  12. Delo vajencev mora biti plačano. Prepoved vajenškega dela izpod eksistenčnega minimuma.
  13. Ostvaritev in spolnitev inspekcije dela.
  14. Starostno, sirotinsko in invalidsko zavarovanje.
  15. Podržavljanje vse zdravstvene službe, bolnic in apotek. Brezplačna zdravstvena oskrba vsem revnim in ubožnim državljanom.
  16. Zidanje malih stanovanj za delavce in nameščence. Vsa industrijska in trgovska velepodjetja morajo sezidati stanovanja za svoje nameščence in delavce. Občinam se dovoli brezobresten kredit za zidavo stanovanj.

C. Agrarna politika.

  1. Vsi fevdalni ostanki v odnošajih in običajih se končno odpravijo. Kmetski odnošaji, kolonati, se likvidirajo brez vsake odškodnine veleposetnikom. Zemlja naj se izroči brez odškodnine poljedelcem v posest in obdelavo s celokupnim inventarjem.
  2. Cerkvena veleposestva in vsa veleposestva, ki se ne obdelujejo racionalno, ki so oddana v zakup bodisi, da so državna ali privatna last, se dodelijo poljedelcem v brezplačno posest in obdelavo s celokupnim inventarjem in brez vsake odškodnine. Ti poljedelci se združijo v zadruge, katerim se dovoli brezobrestno posojilo v svrho nabave inventarja.
  3. Ostala veleposestva, ki se racijonalno obdelujejo se konfiscirajo in nacijonalizirajo. Nacijonalizacija vseh rudnikov in prometnih sredstev.
  4. Nacijonalizacija večjih vodnih sil v svrho elektrifikacije poljedelstva.
  5. Gozdove, ki pripadajo veleposestnikom, grofom in knezom (Auerspergu,53 Windischgrätzu54 ter drugim) se brez odškodnine konfiscirajo v državno posest ter revnim brezgozdovnim poljedelcem dovoljuje redno racijonalno izkoriščanje teh gozdov.
  6. Zemlja, ki je razdeljena po agrarni reformi v začasni zakup revnim poljedelcem, naj se takoj parcelira in uvede v kataster kot njihovo posest.
  7. V svrho regulacije poljedelskega vprašanja naj se ustanovijo poljedelski sveti, katere volijo vsi poljedelci, ki nimajo več ali ki imajo največ 30 ha zemlje.
  8. Tam kjer še ni izdelan kataster, kot v Bosni, Macedoniji, Srbiji, naj se takoj naredi v svrho enakomernega obdavčenja.
  9. Poljedelske zadruge se osvobodijo od vseh nalogov, davkov in omejitev. Njim naj se dovoljuje brezobrestni kredit.
  10. Prepoved in kaznovanje naturalnega sistema zakupa na polovico. Zakup po posestvih mora biti v denarju in ne sme presegati 6 odstotkov dohodkov.
  11. Ustanovitev poljedelskih strokovnih šol, rednih kurzov in predavanj.
  12. Obvezno zavarovanje vojnih sirot, poljedelcev, dninarjev in cestarjev.

<<

>>

Opombe

49. Delavske novice, leto III, št. 4, 25. 1. 1923, Prehodni Delavni Program “Socijalistične Stranke Delovnega Ljudstva”. – SSDL je bila ustanovljena 21. 1. 1921 v Ljubljani.

50. Mišljeni so pripadniki poražened ruske protirevolucionarne vojske generala Petra Nikolajeviča Vrangla, ki so jih sprejeli v Kraljevino SHS, kjer so opravljali službo v jugoslovanski obmejni straži. T. i. Wranglovci so imeli svoje poveljstvo, nosili so ruske uniforme, vojaška znamenja in caristična odlikovanja ter so bili v javnosti oboroženi.

51. Mišljene so katoliška, protestantska, pravoslavna in muslimanska cekev.

52. Mišljena je t. i. angleška nedelja.

53. Auersperg, tudi Turjačan ali Turjaški. Ena od pomembnejših kranjskih plemiških rodbin, iz katere so izšli mnogi vojaški, upravni in politični funkcionarji ne samo na Kranjskem, ampak tudi v drugih avstrijskih deželah. Glavno posest rodbine so še v srednjem veku poleg Turjaka predstavljali Šumbrek, Ribnica, Čušperk, Hmeljnik idr., od leta 1641 pa zlasti veliko kočevsko gospostvo z Žužemberkom.

54. Ena najuglednejših rodbin habsburške monarhije, tesno povezana z Habsburžani. Ti so Windischgrätzom zaupali veliko pomembnih funkcij v notranjem in zunanjepolitičnem življenju cesarstva. V lasti Windischgrätzov so bila številna posestva v nemških, avstrijskih in čeških deželah ter na Ogrskem. Windischgrätzi so sredi 19. stoletja na Slovenskem kupili precej posesti z gradovi vred, med drugim: Planina, Šteberk, Gornji Logatec, Jama (Predjama), Bogenšperk, Konjice, Oplotnica, Žiče, Podčetrtek in Bizeljsko.

<<

>>