Dok. št. 16
Program Vsedržavne jugoslovanske demokratske stranke, v katero so bili vključeni pripadniki liberalne JDS iz Slovenije84

I. Splošna politika.

  1. Demokratska stranka smatra narod Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodno celoto po krvi, jeziku in po svojih čustvih, po kontinuiteti zemlje, na kateri nesporno živi in po skupnih življenskih interesih svojega narodnega obstanka. Zato Demokratska stranka izključuje vse zgodovinske, plemenske, verske in pokrajinske razlike in obzire kot razlog in podlago za politično in upravno ureditev in posebno strankar.[sko] grupiranje. Demokratska stranka bo negovala in razvijala v najširših slojih zavest o edinstvu našega naroda in države, težeča za tem, da se to edinstvo izrazi v vseh političnih, družabnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih, in bo pobijala vsako delovanje separatizma, demagoštva in pomanjkanje javne in družabne morale.
  2. Demokratska stranka se bo zastavila z vso močjo za celokupnost naše narodne posesti v smislu načela narodne samoodločbe. Delala bo na to, da naša država ostane zatočišče načela: »Balkan balkanskim narodom«, načela, ki na eni strani izključuje vmešavanje katerekoli tuje sile v balkanske zadeve in na drugi strani predpostavlja slogo in skupno sodelovanje z vsemi balkanskimi narodi, katerih delo bo soglašalo z navedenim načelom.
  3. Demokratska stranka se zaveda vse težine mednarodnega položaja naše države. Brez naravnih mej, obkrožena od večjega števila sosedov nego katerakoli druga država v Evropi, mora naša država tembolj biti pripravljena v vsakem trenutku za obrambo svoje neodvisnosti, svobode in celokupnosti proti zavojevalnim težnjam s katerekoli strani. Demokratska stranka bo v tem smislu delala na to, da naša država ne bo vaba za razne osvajalne načrte, ampak da bo, kar mora biti, glavna zaslomba miru, sloge in utrjenega redu na evropskem shodu.85

II. Notranja politika.

  1. Demokratska stranka zahteva popolno zasiguranje vseh državljanskih svoboščin, volitni red na podlagi sorazmerja, z zagotovitvo čistosti in pravilnosti volitev, ki se bodo vršile na podlagi splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice.
  2. Demokratska stranka smatra, da ureditev države in doslednost v pojmovanju narodnega edinstva zahtevata, da se načelo ujedinjevanja izvede do konca; zato zahteva, da se sistem edinstvenosti državnih političnih oblasti in poslov izvede stvarno in enako na celem državnem področju. Istočasno bo delala na to, da se narodu zagotovi najširši upliv na administracijo v samoupravnih edinicah, ustvarjenih po gospodarskih razmerah in geografskem položaju.

    Samouprava občin, okrajev, okrožij, odnosno tudi večjih administrativnih področij (oblasti), ki mora biti enaka za vse kraje, jamči narodu odločevanje v vseh vprašanjih družabnih in gospodarskih krajevnih interesov.

    Demokratska stranka je nasprotna vzdrževanju in ustvarjanju izjemnih pokrajinskih privilegijev, ker ne odgovarjajo demokratski uredbi naše države.

  3. Demokratska stranka naglaša, da mdra biti naša država demokratsko in strogo ustavna monarhija z eno parlamentarno vlado, odgovorno enemu edinemu Narodnomu predstavništvu.86
  4. Državni organi morajo biti odgorni i državi i pojedincem, katerih prava so ogrožena.

    Popolno neodvisnosi sodnikov smatra Demokratska stranka kot podlago celokupnega pravnega reda v državi in osnovno garancijo državljanskih in političnih svoboščin. Delala bo na to, da se zagotovi neodvisnost sodišč od vsakega vpliva. Storila bo vse, da se sodi pravica čim hitreje. Nedolžno obsojeni morajo dobiti odškodnino.

    Ker su i administrativne oblasti i javni uslužbenci sploh važen element za pravilno delo državnega aparata in za pravilni razvoj narodni v vseh pravcih, bo Demokratska stranka zahtevala, da se javnim uslužbencem zasigura njihov službeni in materijalni položaj, in delala na to, da se dobe garancije za njihovo svestnost, nepristranost in sposobnost in da se iz državne službe popolnoma odstranijo vsi strankarski in politični obziri.

  5. Demokratska stranka usvaja načela svobode vesti in ravnopravnosti vseh ver ter zahteva, da na temelju tega načela zakon skrbi za obrambo in vzdržanje konfesijonalnega miru. Zato je Demokratska stranka protivna zlorabi vere kot političnega sredstva in strankarskemu grupiranju po verski pripadnosti.

III. Agrarna (kmetijska) politika.

  1. Demokratska stranka uvažuje v polni meri dejstvo, da poljedelci predstavljajo i po svojem številu i po svoji nacijonalni vrednosti daleč najpretežnejši del našega naroda. Naša država je i kmetijska država; interesi države, interesi nacijonalni in interesi demokracije zahtevajo, da to tudi ostane. Široke mase malih kmečkih posestnikov so edlna sigurna in zdrava podlaga za v resnici demokratsko državo.

    V interesu državne konsolidacije in dosledna svojemu demokratskemu naziranju bo demokratska stranka celokupno državno gospodarsko politiko vodila v prvi vrsti v skladu z interesi poljedelcev. Trudila se bo, da kmečkemu prebivalstvu zagotovi novi vpliv v vseh javnih in državnih zadevah, ki odgovarja važnosti njegovega položaja.

    Iz teh istih višjih nacijonalnih in političnih razlogov bo demokratska stranka vedno stala na strani poljedelcev, kadarkoli se bo šlo za obrambo njihovih življenskih interesov, prepričana, da s tem ne brani kakega posebnega, ampak splošni, nacijonalni interes. Z vsemi silami bo delala na to, da pospeši čim hitrejše ustvarjenje in urejenje vseh poljedelskih organizacij in naprav (kmetijske zbornice in druge avtonomne strokovne organizacije, višje in nižje kmetijske šole, potovalni učitelji, vzorna posestva, zadruge za skupno proizvodnjo in prodajo kmetijskih pridelkov, kreditne zadruge itd.) na načelu samopomoči, samouprave in zakonodaje; zahtevala bo izvršbo del, s katerimi se bo zagotovil čim hitrejši razvoj sela in kmečkega prebivalstva i v kulturnem i v premoženjskem i v političnem oziru.

    V tej smeri bo zahtevala, da se v prvi vrsti zasigura za vsako ceno popolna javna varnost na kmetih; da se organizira na najdoslednejši način zavarovanje plodov kmetijskega dela za slučaje nesreč; da se na kmetih izvrše zdravstvene odredbe, ki odgovarjajo stanju sočasne vede; da se z organizacijo kmetijskega kredita, z razvojem zadružništva in vseh oblik združevanja kmetijskega dela in kapitala zagotove kmetovalcem ne le vsi sadovi njihovega dela, ampak se do skrajnih mej povečajo tudi koristi, katere morejo od tega poljedelci imeti; da se dvigne tehnična in strokovna naobrazba kmetovalca in ustvari možnost prilagodenja in izkoriščanja vseh sredstev, s katerimi se dviga poljedelska produkcija; da se odstranijo vse administrativne in druge zapreke za svoboden promet s kmetijskimi pridelki in se organizira in ustroji njihova prodaja in izmena na način, da ostane vsa korist od pridelovanja res tudi pridelovalcu; končno da se neha vsako kršenje svobodne inicijative kmetovalca in vsak poskus, da bi se s tem favoriziral drugi sloj na škodo poljedelca, posebno če bi se to pokušalo z nasilnimi in prevratnimi sredstvi.

  2. Skladno s takšno svojo agrarno politiko smatra Demokratska stranka izvršbo agrarne reforme in definitivno reguliranje agrarnih odnošajev za bistven del nacijonalnega programa osvobojenja in ujedinjenja.

    Naša narodna država je dolžna ne le, da takoj prekine formalne fevdalne odnošaje, kjer obstojajo, ampak tudi, da zbriše sledove fevdalizma in izgladi krivice, ki so posledice tega nenarodnega režima.

    Zato bo Demokratska stranka tudi agrarno reformo izvedla na tem načelu, da mora zemlja preiti v last poliedelca.

    Demokratska stranka proglaša načelo že poprej v demokratskih državah pri ukinjenju fevdalnih odnošajev osvojeno, da za ukinjeno fevdalno pravo ne gre nikomur nikakšna odškodnina. Istočasno pa tudi izjavlja, da i obziri družabne pravičnosti i nacijonalne solidarnosti in državinih interosov zahtevajo, da država prevzame skrb za one imetnike fevdalnih pravic, katerih obstanek bi z izgubo teh pravic bil ogrožen.

    Kakor s fevdi je postopati tudi z onimi fevdalnimi posestvi, ki so si pozneje formalno dobila modernizovano obliko lastnine, stvarno pa so čisto fevdalnegn značaja.

    Veleposestva pa, ki so tudi posredno ali neposredno rezultat fevdalne ureditve, se naj eksproprijirajo in odkupijo po načelih eksproprijacije v splošnem interesu, pa v čim najmanjše obremenenje poljedelcev in države, pri čemer se je napram dozdajnim posestnikom držati načela družabne pravičnosti. V kolikor bi takšna posestva v drugih okolščinah izražala svoj čisto fevdalni značaj, je ž njimi postopati kakor s fevdi.

    Od veleposestev je gotov del rezervirati za naseljevanje poljedelcev brez zemlje iz preobljudenih krajev in priseIjencev naše narodnosti iz inozemstva, v prvi vrsti pa za vojnike in dobrovoljce, ki so se borili za narodno osvobojenje, ter za invalide.

  3. Demokratska stranka smatra, da istočasno z izvedbo agrarne reforme treba storiti tudi korake, ki bodo zasigurali trajnost rezultata te reforme in učvrstiti i stare i nove male posestnike na njih posestvih.

    Zato bo zahtevala, da se poleg ukrepov, predvidenih v točki 9. tega programa, še predno bi ti mogli začeti dajati povoljne rezultate, takoj bodisi s strani države, bodisi z državno inicijativo store koraki, ki bodo omogočili, da bo mali posestnik mogel iz svojega posestva z racijonalnim obdelanjem imeti vse one koristi, ki jih mora imeti; delala bo na to, da se zaščitna zakonodaja, ki je obstojala v kraljevini Srbiji, v zvezi z reformo dednega prava razširi in spopolni po dobljenih izkušnjah, in da se prepreči poznejše propadanje malih kmetskih posestev ter da se tudi važna vprašanja paše in uporabe šum ter skupnih gosestev regulirajo skladno z narodnimi interesi.

IV. Ekonomska politika.

12. Demokratska stranka smatra, da kooperativne organizacije tvorijo sestavni del njenega ideala, demokratski urejene družbe, ter da one v ostalem najbolje odgovarjajo i značaju i mentaliteti našega naroda. Zato bo zahtevala, da država i zakonskim i administrativnim i finančnim potem čim najkrepkeje podpre ustanavljanje in širjenje zadrug pridelovalcev in porabnikov ter sploh zadružni pokret.

Obrtna panoga je tvorila vedno v našem narodu važen del narodnega gospodarstva, njeni predstavniki pa zanesljiv nacijonalni element. Demokratska stranka smatra, da je v interesu krepitve demokratskega utsroja našega naroda, da obrtni sloj organizira v naši državi, da mu ustvari možnost, da se z uporabo modernih tehničnih sredstev, z organizacijo kredita in z uporabo kooperativnih organizacij za nabavo surovin in prodajo izdelkov vzdrži in ojači na vseh poljih, ki po naravi stvari niso rezervirana veliki industriji. Posebni, od države ustanovljeni zavodi morajo skrbeti za uvedbo novih obrti in izpopolnitev starih, ter za tehnično izobrazbo obrtniškega naraščaja.

13. Demokratska stranka smatra, da v delokrog njene brige za jačenje malega človeka in za ustvarjanje zavestne, ekonomsko neodvisne, i politično, i družabno izvežbane demokratije spada urejenje delavskega položaja. Skladno s tem stališčem glede celokupnega problema jačenje demokracije v njenih osnovali bo Demokratska stranka delala na to, da se tudi delavcem zasigura ona ekonomska neodvisnost, ona osebna in politična svoboda, kakoršno hoče zagotoviti poljskim delavcem in malini kmetom. Ker tega za delavce ni mogoče doseči na isti podlagi kakor za poljedelce, se mora izgraditi posebno zaščitno zakonodajstvo, s katerim se jim zasigura njihova pravična deležnost na koristih proizvajalaega dela, se regulira vprašanje o zavarovanju za starost, invalidnost, brezposelnosi ter se jim sploh nudi garancija za neogroženost osebnega in rodbinskega obstanka in razvoja.

14. Demokratska stranka bo – v smislu svojih osnovnih načel – naslanjajoča se na načelo narodne solidarnosti, delala na to, da se ublaži razredni boj in se doseže harmonično sodelovanje vseh razredov na povzdigi in jačenju našega naroda. Zopcrstavila se bo z vso silo poskusu kateregakoli razreda, da svoje razredne interese zadovoljuje na račun ostalega naroda.

15. Demokratska stranka bo zastavila ves svoj vpliv, da se gospodarsko življenje, globoko razrušeno po vojni in njenih posledicah, čim prej obnovi in razvije. Smatra, da se more bodočnost naše narodne države samo tako zasigurati, če bo razvoj naše narodne proizvodnje šel sporedno z razvojem državnih in družabnih potreb. Naša država ima vse naravne pogoje, da postane gospodarski jaka, bogata in napredna. Za to pa treba veliko dela, energije, podjetnosti in vztrajnosti, poleg tega pa zaupanja v stalnost družabnih odnošajev in utrjenega pravnega redu.

Demokratska stranka bo skrbela, da se to zaupanje ojači, da se odstrani vse, kar bi onemogočilo privatno inicijativo v njenih naporih za razvoj ekonomskega življenja. Demokratska stranka smatra medtem za nujno, omejiti vsemogočnost kapitalizma posebno v veliki rudarski in šumarski industriji in v racijonalnem eksploatiranju vodnih sil. Država mora vobče biti regulator in kontrola vseh velikih vej gospodarskih in mora osigurati narodni celoti sorazmerno deležnost na njih prosperiteti.

Skladno s temi načeli bo Demokratska stranka delala na to, da se sedajnim nenormalnim razmeram čimprej napravi konec in da se čimprej da odškodnina po vojni oškodovanim državljanom, ki imajo do odškodnine pravico; da se napravi konce moratornemu stanju brez ekonomskih pretresljajev; da se ukinejo izjemne določbe, ki danes ovirajo razvoj proizvodnje; da se spravi iz prometa tuji papirnat denar; da se stabilizira valuta brez drastičnih ukrepov, ki bi oškodovali posamezne pokrajine; da se z eno besedo v čim krajšem času ustvari možnost za delo in proizvodnjo v vseh panogah ekonomskega življenja.

[16.] Demokratska stranka smatra za posebno dolžnost, da osobito naglasi težino finančnega položaja, v katerem se nahaja naša država. Iz tega težkega položaja moremo iziti le s svestnim stremljenjem in pripravnostjo celega naroda, zato je nujno potrebno, da je narod vedno odkrito in lojalno obveščen o finančnem položaju. Finančnega položaja naše države, kakoršen je danes, ne moremo odpraviti samo z izjemnimi odrebami in žrtvami samo poedincev in poedinih razredov. – Demokratska stranka navaja način progresivnega davka in zahteva davek na vojne dobičke; stori to v glavnem iz moralnih razlogov in iz razloga pravičnosti bolj nego iz finančnih razlogov. Zaveda se, da pri zidanju velike narodne zgradbe moramo vsi doprinesti svoje deleže. Istočasno pa veruje v čvrsto voljo našega naroda, da bo svojo narodno državo, katero je umel ustvariti, hotel tudi obdržati in ji dati, kar je treba.

Demokratska stranka je torej odločena delati na to, da se v upravljanje z našimi financami spravi čim največ jasnosti, in da s povišanjem državnih dohodkov in z najstrožjo štedljivostjo v čim najkrajšem času pridemo do proračunskega ravnotežja; da se dvigne državni kredit na dostojno višino in se ustvari možnost pravilnega upravljanja z državnimi financami.

V. Kulturna in zdravstvena politika.

17. Demokratska stranka smatra, da je prosvetna povzdiga naroda in edinstvena šolska politika pogoj za pravilno udejstvenje narodnega ujedinjenja in edinstvene narodne jugoslovanske kulture, in zahteva zato izenačenje šolstva, v kolikor bi to bilo potrebno za dosego tega cilja, v celi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Šolstvo mora biti državno. Osnovne šole se morajo po možnosti vse vzdrževati iz državnega proračuna. Osnovno šolstvo mora biti tako urejeno, da se ne žalijo čuvstva nobene narodnosti in nobenega veroizpovedanja v naši državi. Obisk osnovne šole je obvezen za moško in žensko deco. Današnje stanje našega šolstva zahteva korenito spremembo, ki bo računala s sedajnimi narodnimi potrebami in s posebnim geografskim in notranjim ustrojem našega naroda.

Z ozirom na to, da je naša narodna inteligenca v vojni bila zredčena in da nesrečne politične razmere, v katerih je naš narod živel, niso dopuščale, da bi se bila že tudi poprej razvila skladno z narodnimi potrebami, bo Demokratska stranka skrbela, da se store vsi koraki za čim hitrejšo njeno obnovo. S temi koraki se mora zajamčiti ne le dobra usposobljenost in temeljna izobrazba bodoče inteligence, zagotoviti se mora tudi, da se ne obnavlja samo iz mestnega prebivalstva, ampak še v večji meri nego dozdaj iz kmečkega dela našega naroda, ker je le tako možno ustvariti čim tesnejšo duševno vez med narodnimi masami in njihovo inteligenco ter zagotoviti njen zdrav nacijonalni karakter.

18. Demokratska stranka smatra za eno glavnih potreb, narodnih in državnih, delo za kulturni in intelektuelni razvoj ženstva. Zastaviti hoče ves svoj upliv, da se čim prej izgladijo družabne, državljanske in politične neenakosti, ki ta razvoj ovirajo, in da se omogoči udejstvenje načela popolne politične ravnopravnosti moških in žensk.

19. Posebno hoče Demokratska stranka skrbeti za to, da se vsem, ki so v vojnah trpeli, posebej dobrovoljcem87 in invalidom, zasigura življenski obstanek, istotako njih rodbinam. Skrb za vojne sirote bodi poseben predmet državne skrbi.

20. Država mora z vsemi sredstvt skrbeti, da dvigne in čuva narodno zdravje. Posebno se mora boriti proti kužnim boleznirn, ki zatirajo naš narod. Treba je uvesti zdravstvene predodredbe za očuvanje zdravja narodnega naraščaja; uvesti zaščito mater, brezplačno zdravljenje kužnih bolezni in siromašnih slojev in olajšati zdravljenje vobče z zidanjem bolnic, sanatorijev in ambulatorijev. Zdravstvena zakonodaja mora biti stvarna in prilagojena razmeram, ki vladajo v našem narodu.

21. V vseh drugih kulturnih, ekonomskih, družabnih in političnih vprašanjih, ki tu niso omenjena, bo Demokratska stranka zavzemala stališče skladno s splošnimi načeli, ki tvorijo osnovo programa.

Opombe

84. Nova Doba, leto II, št. 26, 28. 2. 1920, Načrt programa Demokratske stranke. – Načrt programa vsedržavne JDS so z manjšimi dopolnitvami sprejeli na strankinem kongresu 30. in 31. 10. 1921 v Beogradu. (Glej Branko Petranović, Momčilo Zečević, Jugoslavija 1918–1988 : tematska zbirka dokumenata. Beograd : Rad, 1988, str. 208–209.) Vsedržavno JDS so ustanovili spomladi 1919 v Beogradu.

85. Vzhodu.

86. Parlamentu.

87. Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so se med prvo svetovno vojno kot avstroogrski državljani bojevali v vrstah takratne srbske vojske in zavezniških armad za združitev jugoslovanskih narodov v skupno jugoslovansko državo.