Dok. št. 6
Program Bernotove socialistične skupine sprejet ob njeni oživitvi Jugoslovanske socialnodemokratske stranke januarja 192633

XVII. redni strankin zbor v Trbovljah jan. 192634 je sklenil sledeče izpremembe v imenu in programu:

I.

Vrnemo se k staremu svojemu imenu in se imenujemo zopet Jugoslovanska socialno demokratična stranka.

II.

V odstavek I., str. 8., strankinega programa35 se na koncu odstavka kot točka 3. pristavi:

3. Kapitalistično gospodarstvo je zavladalo koncem XIX. stoletja po vsem svetu. Nerazvite dežele in zaostali in mali narodi so razdeljeni na interesne sfere med velesile kot kolonije in polkolonije. Kot polkolonije moramo smatrati tudi balkanske dežele, ker so finančno popolnoma odvisne in pod kontrolo velesil.

Politiko teh velesil diktirajo interesi delniških družb, sindikatov, trustov, kartelov in koncernov, ki obvladujejo večji del najvažnejših produkcijskih sredstev. Z razvitjem teh je kapitalizem vstopil v svojo končno fazo, v takozvani imperialistični kapitalizem.

Imperialistično epoho kapitalizma označujejo sledeči pojavi:

  1. Svetovni trg je že razdeljen med glavne velesile.
  2. Mesto svobodne konkurence vedno bolj prevladuje monopol sindikatov, trustov, kartelov in koncernov, ki diktirajo cene produktom in surovinam.
  3. Bančni in industrijski kapital je vedno ožje spojen v takozvani finančni kapital, ki potom izvoza kapitala, mednarodnih posojil in drugih operacij finančno obvladuje svet.
  4. V razvitih deželah je proletariat tako narastel, da samo delavstvo predstavlja večino prebivalstva in je na ta način delavna sila odločujoč gospodarski faktor.
  5. Boj za tržišča in boj za diktiranje trgovskih pogodb med velesilami je vedno hujši ter je dovedel do svetovne vojne 1914–1918.
  6. Svetovna vojna se je začela spreminjati v letih 1917, 1918 in 1919 v državljansko vojno, ki je odstranila reakcionarne monarhije iz Evrope. V evropskih razvitih državah se bije končni boj proletarskega razreda proti kapitalističnemu v vseh institucijah družabnega življenja. Socializem ni več samo znanstvena teorija, temveč zmaguje v vseh panogah družabnega življenja. Zavedajoč se ogromne odgovornosti delavske politike v takem času in ne izgubljajoč končnega cilja socializma izpred oči – a upoštevajoč dejstvo, da se Jugoslavija šele razvija iz ideoloških in gospodarskih spon feudalnega sistema, postavlja jugosl. socialna demokracija sledeče aktualne zahteve:
K balkanskemu vprašanju.

Jugoslovanska socialno demokratična stranka poudarja v smislu balkanske konference l. 1909 in 191036 ter vseh ostalih balkanskih razgovorov ponovno:

  1. Da je za mirno ureditev balkanskih dežel edina rešitev v federativni republikanski zvezi vseh balkanskih narodov in držav.
  2. Da je potrebna najtesnejša zveza med socialno demokratičnimi strankami vseh narodnosti slovanskih in neslovanskih, ki živijo na Balkanu, za boj proti hegemonističnim in šovinističnim tendencam in za pravo ljudsko demokratično zvezo vseh dežel na Balkanu.

III.

Ker je hegemonistični centralizem glavna ovira mirnega sporazuma med narodi v SHS,37 sklene kongres, da se točka 1. (na str. 9.)38 naših občih političnih zahtev v SHS glasi sledeče:

1. Edinstvo države z enim zakonodajnim telesom in z eno parlamentarno republikansko vlado za vse skupne zadeve SHS. Popolna pravica samoodločbe in samouprave za vse narode v državi, pokrajinah, okrožju, okraju in občini.

Točki 2.39 se doda:

Odprava vseh zakonov, ki omejujejo državljanske pravice, zlasti svobodno besedo, svobodno izražanje prepričanja, svobodo zborovanja in združevanja.

Opombe

33. Program in pravilnik Socialistične stranke Jugoslavije. Ljubljana : Pokrajinsko tajništvo SSJ, 1923, priloga, dotisnjena 6. 10. 1927.

34. Politično-strankarski zbor t. i. Bernotove skupine je bil od 1. do 3. 1. 1926 v Trbovljah. Na tem zboru je Bernotova skupina oživila JSDS in svoj zbor štela kot XVII. redni zbor JSDS.

35. Glej besedilo na zaključku razdelka I. (Obči principi) v dok. št. 4.

36. Mišljena je prva balkanska socialnodemokratska konferenca, zbrana od 7. do 9. 1. 1910 v Beogradu.

37. Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

38. Glej besedilo pod točko 1, razdelek II. (A. Obče politične zahteve) v dok. št. 4.

39. Glej besedilo zajeto pod točko 2, razdelek II (A. Obče politične zahteve) v dok. št. 4.