Bilo je ugotovljeno, da je politični položaj posebno na Balkanu in v Jugoslaviji tak, da lahko vsak moment pride do oboroženega konflikta ali do revolucionarnih nacionalnih gibanj. Posebno nacionalni konflikti v Jugoslaviji so v stanju preiti v revolucionarno fazo. Prav tako je bilo ugotovljeno, da sta pri prvem takem oboroženem konfliktu na Balkanu v času Cankovega puča67 odpovedali Balkanska komunistična federacija kakor tudi KP Bolgarije. Da bi se preprečilo podoben slučaj in da bi se KP Jugoslavije omogočilo, da prevzame vodstvo revolucionarnih gibanj posameznih narodnosti, zahteva Pokrajinska konferenca za Slovenijo sledeče:
1. Komunistična partija Jugoslavije se mora resnično spremeniti v centralizirano na proletarski demokraciji temelječo stranko, kar še vedno ni, kajti posamezne province zastonj čakajo na iniciativo EK,68 zaradi česar obstoji nevarnost, da se zaradi te nedelavnosti in nesposobnosti EK v posameznih provincah pojavijo v partiji separatistične težnje. Mi ugotavljamo, da do trenutka, ko narodno vprašanje prehaja v revolucionarno fazo, EK še ni v zvezi s tem izdal nobene konkretne parole. Pravzaprav, EK še ni izdal parole o delavsko-kmečki vladi, čeprav je to vprašanje (Bolgarija, razmere v Hrvatski) sedaj najbolj aktualno, v tem času, ko gre za vzpostavitev diplomatskih odnosov med SHS69 in Sovjetsko zvezo, ko smo zaman čakali na iniciativo za akcijo širokih množic, kot tudi gibanje železničarjev in državnih uslužbencev. Mi smo zaman čakali na natančna navodila za zgraditev ilegalne organizacije za zgraditev celic in frakcij in posebno še na akcijo za vzpostavitev svetov v podjetjih, toda EK je o tem v svoji resoluciji o prihodnjih nalogah partije molčal,70 kakor tudi molči o tem, kako je potrebno izvesti izgradnjo konkretne organizacije proti fašistom.71 To kar je bilo storjeno na tem področju, je bilo delo posameznih tovarišev v določenih pokrajinah na lastno pest. EK jih v tej smeri ni podpiral, ampak jih je s svojimi nejasnimi iniciativami (direktivami), posebej v narodnem vprašanju celo oviral, kar je zbujalo v javnosti vtis, da tovariši v Hrvatski in Sloveniji o tem drugače mislijo kot tovariši v Srbiji. Moramo protestirati proti temu, da EK ne vabi posamezne tovariše člane EK iz provinc na svoje seje, tako, da izgleda, kot da jim želi direktno preprečiti, da bi se udeležili sej. Mi z ogorčenjem ugotavljamo, da EK ne smatra za nujno, kljub našim ponovljenim pozivom, da bo poslal svoje delegate na sejo današnjega pokrajinskega sveta, najbolj industrializirane pokrajine v Jugoslaviji. To nas potrjuje v sumu, da EK Slovenijo namerno zapostavlja. Ker mi Neodvisno delavsko stranko razumemo samo kot legalno orodje KPJ, zahtevamo, da se pred konferenco NDSJ vrši plenum KPJ v državi, kar do sedaj ni bilo storjeno. Za dnevni red tega plenuma predlagamo:
Protestiramo proti temu, da hoče EK proti volji organizacije preprečiti sodelovanje naših najboljših tovarišev na državni konferenci. Istočasno izjavljamo, da ne bomo priznali sklepov državne konference NDSJ, ki bi bila sklicana pred plenumom KPJ, kajti mi smatramo NDSJ kot smo že rekli, samo kot organ KPJ. Samo plenum KPJ je kompetenten, da odreja smernice in taktiko NDSJ. Mi protestiramo na najvišjem kompetentnem mestu proti eventualnem zapostavljanju te naše zahteve.
2. V nacionalnem vprašanju. Pri današnjem položaju delavskih in kmečkih množic v nesrbskih pokrajinah in če sploh želimo med njimi delovati, je edino možno stališče, da zahtevamo široko federacijo v smislu ruske sovjetske ustave. Mi moramo čisto konkretno zahtevati samostojnost Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore v okviru Podonavsko-Balkanske federacije. (To zaradi tega ker Slovenija gravitira k Trstu in Avstriji, Hrvaška, Vojvodina in sev.[erna] Srbija k Donavi; Dalmacija del Hrvatske, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Južna Srbija in Makedonija na Solun). Danes se vsa ta štiri plemena čutijo kot samostojni narodi (Srbi, Hrvati, Slovenci in Makedonci) in to njihovo prepričanje mora biti danes za nas odločilno, medtem ko mi filološko razpravo o tem ali smo en ali štirje narodi, prepuščamo malomeščanskim profesorjem in politikantom. Mi tudi odklanjamo vse zgodovinske in državnopravne programe, Veliko Srbijo, Veliko Hrvaško itd., ker so v nasprotju z nacionalnim principom. Donavsko-balkanska federacija delavskih in kmečkih republik, v katerih okvirih bodo imeli po vzoru ruske federacije vsi narodi popolno samostojnost v lastni državi, to je edina mogoča konkretna parola KPJ.
3. Mi zahtevamo, da se v bodoče komunistične partije balkanskih držav povežejo v skupno konferenco z Madžarsko, Avstrijo in Češkoslovaško, in da bo namesto mrtve Balkanske federacije vzpostavljen nov organizem Internacionale, ki bo vodil politične akcije teh držav po nekem centraliziranem planu. Z ozirom na agrarni značaj teh dežel in njihovo nacionalno povezanost, bo prva naloga tega organa, da precizira naše stališče do delavsko-kmečke vlade in do nacionalnega vprašanja v Srednji Evropi.
4. KPJ mora preiti iz dosedanje pasivnosti v aktivnost, in to: 1. V prvi vrsti v akciji proti Zakonu o zaščiti države. Mobilizirati mora vse industrijsko delavstvo kot tudi konfederalistične kmečke množice na temelju enotne fronte proti temu zakonu. 2. Na osnovi enotne fronte mora povesti energično akcijo za zakon o zaščiti dela in za uvedbo obratnih svetov. 3. V akciji za priznanje Sovjetske zveze morajo biti mobilizirane vse delavske in kmečke množice kot tudi del malomeščanstva, ki iz nacionalističnih razlogov simpatizira z Rusijo. Potrebno je s pomočjo zborovanj in brošur popularizirati: 1. idejo Donavsko-balkanske federacije in delavsko-kmečkih republik. 2. Idejo delavsko-kmečke vlade. 3. Parolo: proti centralistični vladi srbske buržoazije, proti vladi pomiritve srbske, hrvaške, slovenske in muslimanske buržoazije, toda za delavsko-kmečko vlado.
5. Če vemo, da je pretežna množica prebivalstva v Jugoslaviji kmečka, se mora najti pot k tej množici vaškega proletariata in malih kmetov. Posebno pozornost moramo postaviti na naslednje: 1. Na parolo delavske in kmečke vlade, 2. na narodno vprašanje v zgoraj omenjenem smislu, 3. na radikalno rešitev agrarne reforme brez odškodnine, 4. na popularno parolo: delavcem tovarne, kmetom zemlja, 5. na primer Bolgarije, kjer je bila kmečka vlada zrušena, zato ker kmetje niso bili združeni z delavci v nasprotju z Rusijo, kjer so delavci in kmetje združeni in so dosegli ekonomsko in nacionalno emancipacijo. Takoj moramo ustanoviti organizacijo kmetijskih delavcev in pripraviti organiziranje kmečkih zadrug, ki so edina primerna oblika kmetijske organizacije.
6. Vse sile KPJ je potrebno koncentrirati na ilegalno delo, ker obstaja nevarnost ne samo, da se nam onemogoči vsako legalno delo, ampak mora biti ilegalna organizacija osnova vsega našega delovanja. Celice v podjetjih morajo postati fundament naše partije. Ilegalna stranka mora s pomočjo svojih frakcij obvladati vse delo NDSJ in vseh sindikalnih organizacij. Posebno je potrebno ustanoviti frakcije v vseh sindikalnih organizacijah in to v naših, kakor tudi v tistih, ki pripadajo GRS-u.72 Da bi dosegli vpliv na množice, ki so danes še indiferentne, toda ki predstavljajo večino proletariata, je potrebno s pomočjo naših partijskih organizacij v podjetjih formirati aparat svetov v podjetjih, ki bo od spodaj zbiral množice in jih vodil v enotno fronto proti buržoaziji. S pomočjo zborovanj in skupnih akcij je potrebno nasprotnike nagnati v enotno fronto ali pa jih demaskirati in diskreditirati pred množicami.
7. Na temelju enotne fronte je treba začeti veliko akcijo za borbo proti fašizmu in militarizmu. V vsej državi je treba organizirati samoobrambo proletariata s pomočjo enotne fronte. EK mora skrbeti za oborožitev samoobrambnih stotinj. Posebno je treba razviti široko politično in kulturno propagando med mladino. Ravno tako je potrebno ustanoviti celice v vojski. Istočasno pa je treba formirati sistematično organizacijo simpatizerjev, posebno obveščevalno službo v vseh uradih bodisi s pomočjo celic, bodisi s pomočjo združenj simpatizerjev.
Pokrajinski partijski svet za Slovenijo pozdravlja posebej tiste najboljše tovariše, ki v zaporih trpijo zaradi belega režima.73 Partijski svet jim izraža zahvalo in pričakuje, da jih bo kmalu lahko pozdravil na čelu KPJ, kot najboljše in najbolj preverjene voditelje. Predvsem pa tudi upa, da bodo oni s svojo avtoriteto likvidirali frakcijske spopade in povedli partijo k zmagam.
66. Razprava o nacionalnem vprašanju v KPJ leta 1923 : dokumenti o oblikovanju federativnega nacionalnega programa KPJ, ur. Jurij Perovšek, Janko Prunk, Janko Pleterski. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1990, dok. št. 7, str. 70–73.
67. Mišljen je puč, s katerim je t. i. oficirska liga 9. 6. 1923 v Bolgariji zrušila vlado levega agrarnega demokrata Aleksandra Stambolijskega. Novi pučistični vladi je predsedoval Aleksander Cankov.
68. Izvršni (eksekutivni) odbor KPJ.
69. Kraljevina SHS.
70. Mišljena je resolucija Politična situacija in neposredne naloge KPJ, sprejeta na II. državni konferenci KPJ od 9. do 12. 5. 1923 na Dunaju.
71. Mišljena je Orjuna, katere delovanje je bilo usmerjeno v aktivno politično obrambo unitaristične in centralistične državne ureditve in v dušitev revolucionarnega delavskega gibanja v Kraljevini SHS.
72. Glavni radnički savez (Glavna delavska zveza).
73. Mišljeni so člani vodstva KPJ, ki so bili ob razglasitvi Zakona o zaščiti države 2. 8. 1921 aretirani in obsojeni na dvoletne zaporne kazni.