Politično programatični odsek.

1. SLS stoji na stališču edinstvene države. Ujedinjenje pa, kakor ga zahteva interes troimenega naroda¹⁰⁴ se ne more izvesti pod vplivom sile in nenadoma z mehaničnimi državnimi naredbami, ampak samo prostovoljno v naravnem razvoju s sodelovanjem ljudstva in državnih činiteljev. Zato [je] z ozirom na različni zgodovinski razvoj in različno kulturno stanje, kakor tudi z ozirom na različne gospodarske predpogoje potrebno, da se pusti zemljepisno, kulturno in gospodarsko enotnim pokrajinam v državi (med njimi Sloveniji kot posebni enoti Jugoslavije) potrebna samouprava z lastnimi ljudskimi zastopi.
2. Uprava mora odgovarjati potrebam ljudstva. Poslovati mora hitro in točno ter brez zastarelih form ali zamud. Uradništvo in učiteljstvo se mora zavarovati pred vsakršnim vplivom političnih strank, da more služiti izključno koristim ljudstva in države. Zato morajo biti tako plačani, da jim ne bo treba iskati postranskih dohodkov.
3. SLS priznava pomen prekomorskih izseljencev, zlasti v Severni Ameriki naseljenih 200.000 Slovencev in pol milijona Jugoslovanov in se izreka za najintenzivnejše negovanje narodnih, društvenih in gospodarskih stikov, ki naj nas v bodočnosti še tesneje združijo z brati v svobodni republiki, kot preteklosti.
4. SLS stoji slejkoprej na stališču, da mora biti ujedinjen v državi SHS¹⁰⁵ naš celokupni narod in je proti vsaki cepitvi naših narodnih sil v tuje države. Odločno protestira zato proti nameravani odločitvi mirovne konference v Parizu, da bi država SHS izgubila kompaktno slovensko Goriško, Trst z okolico in Istro ter na Koroškem Ziljsko in Kanalsko dolino. Protestiramo proti italijanskemu imperijalizmu, ki stega svoje pohlepne roke celo po Reki, dalmatinski obali in naših dalmatinskih in istrskih otokih. Kot najmočnejša zastopnica slovenskega ljudstva in tudi ljudstva v omenjenih pokrajinah ne bo nikdar priznavala vsiljene meje in bo delala vedno na to, da se krivica, storjena našemu narodu, popravi v narodno državno blagobit na podlagi narodnega principa.

Socialno-politični odsek.

1. Popolna rešitev socialnega vprašanja je mogoča le na temelju krščanskih načel, zato nobena socialna struja, ki temelji na podlagi materialističnega svobodomiselstva, ne bo zmogla popolne rešitve socialnega vprašanja.
2. Socialna blaginja zahteva, da se v zakonodaji bolj uveljavi veliki socialni zakon dela; dolžnost dela, delu pošten zaslužek: kdor noče delati, naj tudi ne je.
3. Na vse dohodke brez dela naj se uvede progresiven davek. Mesto dosedanjih indirektnih davkov, ki zadevajo v prvi vrsti delavne produktivne sloje, naj se uvedejo progresivni – dohodninski, premoženjski in zapuščinski davki. Davčni minimum teh davkov naj bo razmeroma visok.
   1. Dokler se to ne izpelje, je nujno, da se vsaj začasno modernizira in reformira davčni sistem neposrednih davkov, ker dotični davki ne odgovarjajo niti daleko sedanjim razmeram in potrebam časa. Pred vsem je nujno, da se eksistenčni minimum zviša od 1600 na 12.000 K¹⁰⁶ in začetna obdavčena [obdavčitvena] meja za plačarino od 6400 K na 18.000 K, ker drugače bi moral plačati že vsak delavec itd. dohodnino in plačarino. Plačarina naj bo za vse osebe doklad prosta.
   2. Odmera davkov naj se ne vrši več na podlagi poročil tajnih zaupnikov, marveč naj občine volijo svoje zastopnike v komisije in naj odločajo odmero davkov. Isto velja za prizivne komisije. Zahtevamo, da se doslej za leto 1919 odmerjeni in s silo iztirjani davki na novo odmerijo na podlagi novih preiskav in zaslišanj, ki naj bodo javne. Zahtevamo, da se davki v celi državi izenačijo, da ne bo le slovenski del države dolžan nositi ogromnih bremen dohodninskega davka. Nujno je, da se postavijo novi davčni zakoni, ki v višji red pritegnejo k obdačbi [obdavčitvi] one osebe, ki si pridobe visoke dohodke brez dela le potom špekulacije v škodo drugih produktivno delujočih slojev.
4. Država, ki pa bodi socialno pravično urejena, naj s pametnimi socialnimi zakoni preprečuje vsako izkoriščanje. Nad kapitalističnim gospodarstvom naj izvršuje strogo socialno kontrolo; skrbi naj ne le za varstvo delavcev in nastavljencev, temveč naj nadzoruje in ureja proizvajanje, promet, plače in cene.
5. Načelno naj se prizna uslužbencem industrijskih podjetij pravica, da sodelujejo pri upravi ter so udeleženi na dohodkih.
6. Premogovniki, rudniki in plavži in kjer kaže socialna korist tudi druga podjetja, naj se socializirajo. Njih uprava naj se izroči upravnim odborom, sestavljenim iz zastopnikov javnih oblasti, ter iz zastopnikov delavcev, uradnikov in konzumentov. Zastopniki naj se volijo po proporcu. Če je podjetje primerno za zadrugo naj se pozadruži. Zasebne zavarovalnice naj se podržavijo.
7. Uvede naj se splošno socialno zavarovanje, ki bo združevalo vse vrste socialnega zavarovanja (bolniško, nezgodno, starostno, onemoglostno, brezposelno ter zavarovanje nepreskrbljenih svojcev) in ki bi veljalo na splošno za vse državljane, ki jim s kakega posebnega razloga ni že v naprej zagotovljena dosmrtna popolna oskrba v kakem javnem zavodu (hiralnici, reveži itd.).
8. S posebnim okvirnim zakonom naj se ustvari podlaga, da bodo pokrajinske oblasti uspešno delovale na to, kolikor možno vsaki družini omogočiti, da si ustvari lasten dom. V tem smislu naj se izvaja tudi agrarna reforma. Da bo razdelitev veleposestev celoti ljudstva res socialno koristila je potrebno, da se onemogoči špekulacija. (...)

Agrarna reforma.

1. Agrarna reforma naj se izvede takoj.
2. Zemlja naj se pravično razdeli. Zemlja naj bo tistega, ki jo obdeluje, ali [jo] hoče obdelovati sam.
3. Pri razdelitvi veleposestev in kolonizaciji naj se vpoštevajo zlasti kmetje, ki imajo premalo zemlje, kmetski posli in delavci, kmetski sinovi-invalidi, dobrovoljci, ki so služili na fronti, invalidi, vdove in sirote padlih vojakov. V poštev morajo priti tudi izseljenci iz neodrešenega ozemlja.¹⁰⁷
4. Posestva, ki nastajajo na novo ne smejo imeti več zemlje, kakor jo more obdelati srednje velika družina. Ta maksimum (najvišja mera) pa naj se ravna po pokrajinskih in krajevnih razmerah.
5. Ustanovijo naj se stalni domovi, ki osigurajo kmetu njegov eksistenčni minimum.
6. Za določitev maksimuma in minimuma naj se imenujejo posebne komisije, v katerih naj bodo zastopani vsi interesirani sloji.
7. Večji gozdni kompleksi naj se podružabijo (gozdne zadruge, občine, država). Ostali za podružabljenje neprimerni gozdovi naj se porazdelijo med posestnike tako, da se poravnajo stare krivice in da bo imel vsak kmet vsaj toliko gozda, kolikor ga potrebuje za lastno vporabo (svoje gospodarstvo).
8. Planine naj preidejo zopet v last občin in zadrug.
9. Dokler se definitivno ne izvede agrarna reforma, naj se pri prodaji lesa iz državnih in drugih velegozdov vpoštevajo v prvi vrsti lesne zadruge.

Organizacijski odsek.

1. Stranka se imenuj SLS, in ne več VLS.
2. Shod zaupnikov potrjuje predloženi poslovnik SLS, ker je uverjen, da se bo po poslovniku razvijalo strankino življenje resnično v demokratičnem smislu.
3. SLS stoji na stališču vzajemnosti stanov. V varstvo in brambo interesov posameznih stanov organizira somišljenike v stanovsko političnih organizacijah. Vodstvo stranke pozivlja, da zastavi vse moči, da organizacijo kar najbolj poglobi in utrdi. Povdarja posebno, da nastavi več strokovnih tajnikov. Somišljenike pozivlja, da so dolžni zdrževati s prispevki pisarno in tajništvo.
4. Shod zaupnikov poziva vse somišljenike in vse organizacije, da posvetijo vso pozornost strankinemu časopisju. Dolžnost vsakega somišljenika je, da je naročnik kakega strankinega časopisa. Organizacija pa pozivlja, da vidijo pri svojem organizatoričnem delu eno svojih glavnih nalog, da strankino časopisje kar najbolj razširijo.
5. Zbor zaupnikov pozivlja vodstvo stranke, da dovrši v najkrajšem času vse predpriprave, da se organizira ljudska stranka po celi državi.¹⁰⁸
6. Zbor zaupnikov vidi v zadružništvu eno glavnih opor delavnega ljudstva, zato zahteva od stranke in vlade, da z vso silo podpirajo in pospešujejo zadružništvo. Izvoz poljedelskih pridelkov mora dobiti izključno le zadružništvo v roke. Pri uvozu blaga, ki ga zadružniki potrebujejo mora imeti zadružništvo olajšave.
7. Volitve v trgovsko obrtno zbornico naj se organizirajo in sicer naj se vpelje enaka volilna pravica s proporcem. Volitve naj se čimprej izvrše. Naj se čimpreje imenuje obrtni svet Obrtno pospeševalnega urada.
8. Shod zaupnikov zahteva za moške in ženske enako volilno pravico. To zahtevo mora stranka z vso silo povsod zastopati, dokler je ne uresniči.
9. Shod zaupnikov priporoča, da se osnujejo posebne ženske politične organizacije; pri že obstoječih stanovsko političnih organizacijah naj se osnujejo posebni ženski odseki.
10. Načelstvo SLS mora vsako leto spomladi in jeseni, ko dopušča delo, sklicati vodstvo stranke na večdnevno posvetovanje o tekočih vprašanjih. Ta strankin parlament je iz notranjih, stvarnih in vzgojnih razlogov nujno potreben. Za poslance SLS je udeležba vodstvenega zasedanja obvezna, da pri tej priliki poročajo v odseku o svojem delu v centralnem in bodočem pokrajinskem zboru [parlamentu]. Stroške vodstvenih članov krijejo organizacije, ki so jih poslale na vodstveno zasedanje.
11. Ker ovirajo nasprotne stranke s silo združevalno in zborovalno svobodo, shod zaupnikov izjavlja, da hoče z vso energijo braniti združevalno in zborovalno svobodo. Stranka je pripravljena v tem oziru iti do skrajnosti.
12. Shod zaupnikov izjavlja, da bo stranka z vso močjo varovala red v državi in bo postavila vso svojo silo nasproti prevratnim poizkusom.
13. Zbor zaupnikov zahteva, da se nemudoma izvedejo občinske volitve in volitve v konstituanto.
14. Shod zaupnikov zahteva, da se takoj prične s predpripravami za kmetijsko in delavsko zbornico.
15. Pozdravljamo svojo posestrimo HPS¹⁰⁹ in oduševljeno odobravamo željo, da se HPS in SLS v najbližnji bodočnosti spojite tudi formelno v eno stranko z edinstvenim vodstvom.¹¹⁰

Delavske zahteve.

Ustanovi naj se čimprej delavska zbornica, ki imej nalogo, proučevati in nadzirati delavske odnošaje v podjetjih, ki naj izreka svoje mnenje o vladnih načrtih za delavske postave in ki naj postavodajnim zborom tudi sama predlaga načrte za delavsko postavodajo.

S sodelovanjem vladnih organov naj se ustanove posebne paritetne komisije, obstoječe iz zastopnikov javne oblasti, delavskih organizacij ter delodajalcev, ki naj proučuje[jo] cene življenjskim potrebščinam ter temu primerno določa[jo] minimalne plače za delavstvo. – Na podoben način naj se ustanove delavska razsodišča, ki naj razsojajo spore med delavstvom in delodajalci.

Varstvo žensk in otrok v obrtnih in industrijskih podjetjih ter v domači industriji oziroma obrti naj se na splošno razširi in ojači. V industrijskih in obrtnih strokah, kjer delo mater izključuje, da bi mogle v polni meri izvrševati svoje materinske in gospodinjske dolžnosti naj se jim delo načelno prepove. Začasne izjeme naj se dovolijo samo za slučaje, kjer bi vsled dejanskih razmer taka prepoved ogrožala preživljanje delavskih rodbin.

Za celo državo naj se določijo glavne smernice enotne, vsem modernim zahtevam odgovarjajoče socialne zakonodaje. Pri tem naj se skuša doseči, da čimprej dobimo enotno delavsko pravo, ki naj vsebuje vso zakonodajo, ki se tiče delavskih zadev.