Dok. št. 20
Programske usmeritve Narodno socialistične stranke ob njeni združitvi s slovenskim delom Samostojne demokratske stranke102

V uveljavljanju svojega programa nam je prva zapoved:

socijalna pravičnost na vse strani.

Zavedamo se zlasti, da je danes pravno in socijalno zapostavljen naš delavec, nameščenec, mali kmet, obrtnik in trgovec, da niti eden nima danih pogojev za gospodarski razmah. Duševni in ročni delavci države in v zasebnih podjetjih nimajo osnovnih življenjskih možnosti. Danes, ko se bije v državi boj za golo življenje, ne moremo razpaljevati stanovskih in razrednih strasti, ker take borbe nas samo oddaljujejo od uspehov. Danes je prišlo tako daleč, da je naš človek potreben predvsem le kruha. V skladnosti in možnosti vseh naših moči mora biti uspeh.

Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev

v eno državo smatramo izvršenim dejstvom, katerega hočemo braniti na znotraj in na zunaj; smatramo za izpolnitev idealov najzavednejših mrtvih in živih sinov našega naroda; smatramo za plod vzajemnega dela v katerega je vsak del naroda vložil toliko in takih moči, kolikor in kakršnih so mu dovoljevale razmere; smatramo naposled za najprimernejši okvir, v katerem bomo mogli stopnjema razviti svoj socijalni program na vedno večjo korist jugoslovanskega delovnega ljudstva, t. j. duševnih in ročnih delavcev.

Povdarjamo izrecno, da le

v tesni združitvi Srbov, Hrvatov in Slovencev vidimo podane garancije za zaščito človekovih pravic

vseh onih naših bratov in sester, ki so bili od naših krvnih sovražnikov iztrgani iz našega jugoslovanskega narodnega telesa. Istotako v tej skupini vidimo prvi resen korak k osamosvojitvi vseh Jugoslovenov k uresničenju ideala celokupnega jugoslovenskega ljudstva. Jugoslovenski Balkan – Jugoslovenom.

Politična stran naše taktike

ni ne plemenska ne negativna. Ker je današnji režim škodljiv vsem delom in krajem našega naroda, a posebno občutno zadene delovno ljudstvo, se mora borba proti njemu najodločneje nadaljevati. V tej borbi pa hočemo sodelovati z vsakomur, ki pošteno misli in dela, da čimprej konča današnji reakcijonaren, nesposoben in škodljiv sistem in režim.

Odklanjamo vsako nasilje,

ker človeštvo bo demokratično le v toliko, v kolikor bo vsak narod sam v sebi pokazal demokratične zrelosti in socijalne pravičnosti. Zato smeri naše delo k enakopravnosti med narodi potom intenzivnega dela za socijalno enakopravnost, predvsem v lastnem narodu in državi. V svrho socijalne zaščite delovnega ljudstva in z njim na isti gmotni višini stoječih stanov ter njihovih človešlo eksistenčnih pravic proti izkoriščanju, smatramo za najvažnejše, da se jugoslovensko

delovno ljudstvo združi v enotno solidarno fronto,

ker na tej podlagi edino je možna pridobitev one politične moči, ki je potrebna za uresničevanje upravičenih zahtev in interesne skupnosti delovnega ljudstva socijalne zakonodaje. Urediti je družbeno razmerje med državo in nameščenci tako, da bo vsakemu nameščencu omogočeno udejstvovati svojo delovno moč kvalifikaciji in zmožnosti odgovarjajoče. Disciplina v službi zagotavlja stalnost, gmoten in socijalen položaj, depolitizacija službenih mest, to so predpogoji za ustvaritev dobre uprave in v korist države.

Uspešno socijalno politiko more razvijati le narod, čigar gospodarstvo se razcvita, ker to prispeva k zboljšanju življenjskega nivoja najširših ljudskih mas. Dejansko izenačenje davkov za vso državo je naša zahteva, od katere ne odstopimo. Izrekamo pa se proti vsem krivičnim davkom na delo in življenjske potrebščine.

Vsa preureditev gospodarske organizacije v smislu socijalnih stremljenj pa bi niti za korak ne pripeljala bližje k sreči in zadovoljstvu, če se ne bi obenem delalo na

notranje prerojenje človeka v znamenju humanitete,

človečanstva, ki mora postati vrhovni princip delovanja in nehanja posameznika in naroda. V to svrho je pa potreba sostavne izobrazbe vseh do zadnjega v državi. Ne samo politično, temveč tudi kulturno delo, ne samo agitacija, marveč tudi vzgoja. Le misleče ljudstvo bo imelo na čelu značaje in le značaji so v resnici zmožni bojevati se za ljudstvo. Smer naše kulturne politike bo ta, da z najsplošnejšo izobrazbo odstranimo razlike, ki obenem z drugimi činitelji povzročajo neenakost v narodu. Gojitev ved mora biti zajamčeno svobodna. Roko v roki z izobrazbo mora umetniška vzgoja naroda.

Narodnost ne sme biti ideologija priviligirancev, temveč

narodnost je bistvo socijalnega življenja,

ki se izraža v skupni plemenski zavesti, v čustvu narodne solidarnosti in v skupni življenjski volji, ki vodi narod iz sedanjosti v bodočnost in je njegova najvažnejša kulturna sila. Narodnost je nad posamezniki in razredi. Interesi in politika teh se morajo podrejati spološnim interesom naroda, sicer bi ne bil narod sposoben državne eksistence.

Prepričani smo, da bomo vse te svoje zahteve lahko uresničili v združeni demokraciji delovnega ljudstva, v enotni fronti naprednih množic, kateri se pridružujemo in ki je odslej torišče našega političnega, socijalnega, gospodarskega in kulturnega udejstvovanja.

Ko se svojim tovarišem in prijateljem zahvaljujemo za njih politično zvestobo in moralno pomoč v preteklosti, jih prosimo, da v novi krepkejši borbi podvoje svojo pomoč.

Živela demokracija, živela borba za socijalno pravičnost, gospodarsko enakopravnost in enakost pred zakoni in uradi!

Opombe

102. Jutro : dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, leto IX, št. 50, 28. 2. 1928, Združitev Narodno-socijalistične s Samostojno demokratsko stranko. – NSS se je združila s slovenskim delom vsedržavne Samostojne demokratske stranke (vanjo se je leta 1924 preimenovala dotedanja vsedržavna JDS) 26. 2. 1928 v Ljubljani.