II.

(...)

Narodna Radikalna Stranka misli, da se morajo varovati in negovati tradicije Srbijine zunanje narodne politike, zveze prijateljstva, ki so pomogle do osvobojenja in zjedinjenja naroda, pri tem pa da se ne odbijajo, ampak negujejo tudi druga prijateljstva, kadar in v kolikor to po temeljitem premisleku zahtevajo narodni in državni interesi.

III.

V naši domovini stojimo pred velikim vprašanjem gospodarsko-socialnega značaja, ki zahteva hitro, pametno in modro rešenje v interesu našega zdravega in pravilnega ekonomskega razvitka, kakor tudi v interesu notranjega reda, sigurnosti in pravnega ustroja. To je agrarno vprašanje. Obseg tega vprašanja je različen po nameravanem cilju. Ono more imeti tudi socialen značaj osvoboditve privatne lasti in pritiska in vezi fevdalizma ter značaj podelitve zemlje onim siromašnim poljedelcem, ki je nimajo ali jo imajo v pomanjkljivi meri, da jim ne zadošča za življenje.

Pri nas sta, na žalost, oba karakterja pomešana in reševanje tega vprašanja je zašlo na napačna pota. Še bolj je obžalovanja vredno, da se je presojevalo s strankarskega stališča in da se je vanje zanesel strankarsko-politični element, kateri je skupno z elementom nesigurnosti in nereda popolnoma zmešal pravilno, pravično in zdravo rešenje.

Po mišljenju Radikalne Stranke ima pri nas agrarno vprašanje sledečo nalogo:

1. Osvoboditi kmeta iz fevdalnih vezi in mu podeliti v lastnino ono zemljo, katero je obdeloval v obliki fevdalnega bremena.
2. Podeliti zemljo prostovoljcem, ali resničnim prostovoljcem, katerim je država to obljubila, siromašnim poljedelcem, rodbinam padlih in v vojni onemoglih kmetov, ki nimajo zemlje ali pa v tako mali meri, da jim ne zadostuje za življenje. Pravico za pridobitev zemlje v tem obsegu imajo tudi oni, ki bodo izgubili zemljo po izvršitvi točke 1. popolnoma ali v toliki meri, da jim ostanek ne bo zadostoval za življenje.
3. Ta podelitev zemlje, v kolikor ne sodi pod 1., mora biti v zvezi z notranjo kolonizacijo,¹⁷³ in sicer na prvem mestu tam, kjer je to posebno potrebno za ojačenje našega narodnega elementa. Pri tem je treba paziti, da se izvrši naseljevanje v močnejših skupinah in po načrtu.
4. Najprej se ima podeliti državna in obče narodna zemlja, a v kolikor ne bo take dovolj, dodala se bo tudi privatna zemlja. S prevelikimi privatnimi posestvi se bo postopalo kakor z državno zemljo.
5. Oni, kateri so zemljo dobili, jo morejo odtujiti samo po odredbah zakona.
6. Onim, katerim se zemlja odvzame, bilo za cilje agrarne reforme, bilo za druge potrebe države, mora se dati odškodnina, kater višino odredi zakon.
7. Država more zakonom odrediti, preko katere mere zemlja ne sme biti v obče predmet kupovanja in prodaje, to je, v kateri meri mora ostati v privatni lastnini.
8. Odškodnino za vzeto zemljo daje država.

9. Kmetje oziroma vasi in občine, ki nimajo dosti paše in gozda, imajo dobiti od države v istem razmerju potrebne zemlje in gozda.

   Izvršitev agrarne reforme se mora čim prej postaviti na zakonito osnovo in zavarovati njena objektivnost in pravičnost; ista se ima čim prej vzeti iz rok politične oblasti in njenih organov, v kolikor ti niso postavljeni pod sigurno kontrolo sodišča.

IV.

Z ozirom na posebni značaj agrarnih prilik v Bosni in Hercegovini stavi Radikalna Stranka agrarni reformi v tem kraju sledečo zadačo: Popolnoma osvoboditi poljedelca fevdalnih bremen in mu podeliti v last ono zemljo, katero je obdeloval kot kmet, ali ki mu je pripadla kot bivšemu kmetu in katero drži kot priorec¹⁷⁴ ali pridržnik. Dalje, podeliti seljakom meščanom toliko begovske zemlje, v kolikor imajo dovolj za življenje, kakor tudi v tem slučaju, če ni spahija (graščak) do sedaj zemlje obdeloval v lastni režiji. Odškodnino za vzeto begovsko zemljo plača država tudi za osvobojene kmete.

V.

Naša zemlja je poglavitno poljedelska in zato je treba posvetiti posebno skrb razvoju in napredku poljedelstva in kmeta. Tudi ta velika vojna je pokazala, kako je potrebno imeti poljedelske pridelke in hrano za narod doma, in kako je potreben za obrambo in moč zemlje svoboden, premožen in zaveden kmet.

VI.

Treba nam je dobro varovati prirodno bogastvo naše zemlje in surovine za industrijo in razvijati v prvem redu one industrijske panoge, za katere je v zemlji dosti sirovin. Vse je treba negovati, kar more jačiti ekonomsko samostojnost države, a vse je treba opustiti, kar bi slabilo ekonomsko samostalnost in jo tiralo v odvisnost tujine.

Voditi se ima taka trgovinska politika, koja istočasno dobro organizuje in popolnjuje produkcijo in trgovino, posebno s poljskimi pridelki, koja pušča koristi naprodukcije v zemlji ter prinaša korist v prvem redu producentu in celemu narodu.

Narodna Radikalna Stranka smatra za potrebno, da se v poljedelstvu in industriji posveti skrb tudi delu rok – rokodelstvu; četudi je moderna tehnika utesnila polje ročnega dela, vendar je ostalo dosti vrst dela, pri katerem obdrži ročno delo svojo vrednost tudi poleg moderne tehnike.

Tudi tu je potrebno, negovati in razvijati zadružništvo in ves kredit, ter pomagati rokodelcem v vasi, koji se bavijo s poljedelstvom.

Tam pa, kjer se ročno delo ne bi moglo prilagoditi moderni tehniki, mora se rokodelcu pomagati, da izvrši prehod na druge vrste dela, ne da bi zašel v bedo ali celo propadel.

VII.

Tako delovanje bode zemljo krepilo in jačilo v financijskem pogledu, da bo mogla prenašati bremena, potrebna za vzdržavanje države in njen napredek: gospodarski in posvetni razvoj.

Po kakšnih načelih naj se urede narodne in državne financije, v tem pogledu se Narodna Radikalna Stranka opravičeno sklicuje na svojo preteklost in praktične rezultate, dosežene v kraljevini Srbiji. Ko je stranka leta 1903. prevzela vlado, je stala država pred bankrotom, a rabila ni niti polnih deset let, da je spravila državno blagajno v aktivno stanje in z organizacijo financ omogočila najpoprej balkansko,¹⁷⁵ potem pa tudi poslednjo veliko vojno,¹⁷⁶ ki je prinesla našemu narodu osvobojenje in zedinjenje.

Po našem mišljenju so osnovni principi dobre ekonomske, trgovinske in financijske politike sledeči: jačiti zemljo v ekonomskem pogledu in jo usposobiti za prenašanje financijskih bremen, koja se imajo pravično in razumno razdeliti po progresivnem načelu, varujoč ekonomske sile naroda; varovati in negovati državni kredit, naslonjen na eni strani na ekonomično poslovanje državnih uradov in proračuna, na drugi strani pa na racijonelno izkoriščanje ekonomske sile in plodnosti zemlje!

Narodna Radikalna Stranka smatra tudi za nalogo dobre ekonomske politike, da se čuva, neguje in razvija narodna delavska sila. Zato je treba posvetiti posebno pažnjo ne samo tehnični sili, ampak tudi živi fizični moči naroda s premišljeno zdravstveno politiko države. Od te moči je namreč zavisna bodočnost novih pokolenj in sposobnost naroda za kulturno tekmo.

VIII.

Pri kmetu, obrtniku in delavcu je potrebno dvigati in negovati umni, moralni, tehnični in materijalni nivo. Poleg tega [je potrebno] pomagati in razvijati samo delo in samoupravo pri vseh delih naroda, dvigajoč produkcijo zemlje čim najbolj mogoče. Dalje je potrebno razvijati solidarnost ne samo v skupinah in razredih meščanov in delavcev, ampak tudi med grupami in sloji samimi. Princip razrednega boja ni princip, na kojem se more zasnovati narodna in državna zgradba. To je samo načelo, koje ugotavlja faktično stanje v gotovih izpremembah socijalnega razvoja. Pa tudi tedaj ni načelo istinito, če se razume kot ideja, da so interesi družabnih razredov popolnoma različni in razlike nepremostljive. To je zmota, pred katero je treba obvarovati narod, da svobodne in demokratske naprave današnjega društva ne dajo možnosti delavskemu svetu, da izpremeni svoj socijalni položaj in [se] dvigne na neprimerno¹⁷⁷ stopnjo ali da zavaruje namišljene koristi. Zato bo Narodna Radikalna Stranka težila za tem, da z moderno delavsko zakonodajo ustvari cilje društvene solidarnosti ter zavaruje v njenem okviru opravdane delavske koristi.