“Zveza slovenskega kmečkega ljudstva” je politična organizacija, ki na temelju prirodnih in zgodovinskih dejstev zasleduje kulturno politične in gospodarsko socijalne smotre Slovencev.

Zato povdarja vse, kar tvori bistvo nepokvarjenega slovenskega malega človeka: Njegov jezik, njegovo verstvo, njegov način življenja in njegovo čustvovanje. Poleg tega se oziramo zlasti na njegovo gospodarsko in socijalno življenje, ki kaže, da smo Slovenci kmečki in delavski narod.

Zahtevamo zakonodajno samoupravo naroda na njegovem področju. Narod bodi izvir in nosilec vse politične in gospodarske moči, ker je suveren. Ta njegova suverenost naj se uveljavi v vsem družabnem življenju.

Slovenija je po svoji ogromni večini kmečka, nekoliko tudi obrtniška in delavska. Zato naj bo tudi vsa zakonodajna in javno-upravna organizacija po občinah, okrajih in okrožjih v skladu s potrebami in koristmi tega prebivalstva. Smoter države v tem pogledu bodi: čim največ kmečkih gospodarstev s kolikor mogoče zadružno produkcijo. Ta se naj naslanja na domačo obrt in industrijo, od katerih je odvisno gospodarsko prospevanje naše ožje domovine. Industrija in prometna sredstva, ki služijo splošni blaginji, naj stopnjevaje prehajajo v last celokupne družbe oziroma zadrug. Na družbo gledamo s stališča kmeta, obrtnika in delavca, katerim se morajo prilagoditi izobraženci. Ti naj bodo v službi naroda, ne pa narod predmet njihovega izkoriščanja in špekulacije. Prebivalstvu naj se dopusti, da se samoupravno organizira, a pri političnih vprašanjih, ki zadevajo ves narod, odločaj prebivalstvo po svobodnem glasovanju.

Smo za miren sporazum v vseh mednarodnih sporih in bratovsko sožitje, zlasti vseh slovanskih narodov.

Ljudstvo je suvereno, to se pravi, popolnoma neodvisno pri vseh odločitvah. Po načelih demokracije naj vedno in povsod obvelja volja ljudstva odn.[osno] njegovih izvoljenih zastopnikov. V Sloveniji ima podeželsko ljudstvo večino v narodu. Zato ima to ljudstvo nesporno tudi pravico odločevati v njej.

V socijalnem pogledu postavljamo za cilj naših stremljenj in teženj najvišje družabno načelo, ki je: Vsakdo imej pravico do vseh sadov in polne vrednosti svojega dela in pridnosti. Podlaga vsega socijalnega življenja bodi družina, ki je prvi činitelj dela in omike. Temelj našega narodnega gospodarstva je pa kmetijstvo. Državni, cerkveni in veleposestniški gozdovi naj preidejo v last delovnega ljudstva. Izvede naj se agrarna reforma pa načelu: zemlja bodi last tistega, ki jo obdeluje. Zemljiška posest posameznika naj ne bo večja kakor so največje kmetije v dotičnem okraju. Izvzemajo naj se le tista posestva, ki so namenjena poljedelskim šolam, zadružnemu gospodarstvu ter agrarnim industrijam.

Država naj pospešuje kmetijstvo in obrtnijo s cenenimi državnimi krediti na zadružnem temelju.

Trgovina bodi prosta v okviru zakonov. V pogledu industrijskega delavstva smo za to, da se delovno pravo spravi v sklad z zahtevami mednarodnega delavskega strokovnega gibanja.

V kulturnem oziru je “Zveza slovenskega kmečkega ljudstva” svobodoljubna, črpajoča vse smernice svojega političnega, gospodarskega, socijalnega in kulturnega udejstvovanja naravnost iz naroda, kateremu služi. Odklanjati mora zato vsako sodelovanje s takšnimi političnimi ali socijalnimi skupinami, ki so kakorkoli podvržene tujim vplivom in vodstvom. Verstvo našega naroda je temelj moralne kulture. Vsa veroizpovedanja naj bodo prosta.

V pogledu politične uprave povdarja “Zveza slovenskega kmečkega ljudstva”, da ista danes ne odgovarja duhu našega časa in demokratičnim stremljenjem ljudstva, ker je zastarela in birokratična, zato tudi nesposobna za ustvarjajoče in organizatorično delo. Na njeno mesto naj stopi gospodarska in kulturna uprava, ki jo vodijo voljeni ljudski zastopniki.

V pogledu javnih bremen smo za njihovo popolno izjednačbo¹⁹¹ in zahtevamo, da se socijalno pravično razdele v tem smislu, da se zaščiti gospodarsko slabejše.

*

Ta načela naše “Zveze” so tako modra in pametna, da bolj biti ne morejo. Vzeta so naravnost iz duše našega kmečko-delovnega naroda! Zato morajo tudi zmagati, ne glede na to, da prav tako mislijo hrvatski, srbski, bosanski in nemški kmetje. V mnogih velikih naprednih deželah so ta načela tudi že zmagala in se že izvajajo v vsakdanjem življenju. Tako bo prišlo tudi pri nas!