Shod izrazi popuno zavüpanje g. dr. Antoni Korošci i Jugoslovanskomi klubi i ga prosi, naj vodi naprej svojo borbo, da se naša lepa država kak prle uredi, Slovenija s Prekmurjom pa dobi svojo autonomijo.
Zahtevamo, da se vse pravice naših verskih šol po zakoni zasigurajo, ravnotak pravice naših cerkev, posebno ki se tičejo patronatov.
Zahtevamo, da se ukine prepoved, štero je izdala pod pritiskom protiverskih strank prejšnja vlada, da se naš prekmurski katekizem ne sme rabiti.
Zahtevamo, da postane gimnazija v M.[urski] Soboti humanistična. To je žela vseh Prekmurcov. Za njo zahtevamo novo poslopje, i da se potom – gda ta to dobi ustanovi popuna meščanska šola.
V zvezi s šolami zahtevamo, da dobi Martinišče, ki se je prekratkim osnovalo, kak vekšo državno podporo. Te zavod je velke važnosti za prekmurske dijake i tüdi za ves naš narod zato, ker ma namen zgajati mladino tak, da bo v življenji poštena i verna v svojem pozvanji.
Protesteramo proti nameni nešternih tüjih agitatorov, ki ščejo Prekmurje spraviti na Horvacko; mi smo Slovenci i ščemo z brati Slovenci živeti vküp v autonomnoj Sloveniji. Zahtevamo pa, kak smo vsigdar zahtevali, da se naš jezik, naše navade i naše pravice vseširom spoštüjejo.
Zahtevamo občinske volitve, da se v celom Prekmurji brez zjeme vršijo v najkračišem časi. Zahtevamo, da ostanejo do popolnoga zednačenja zakonov pri nas v valanosti naši stari zakoni. V te namen naj se pozove v najkračišem časi seja strokovnjakov, štera bo razpravlala v tom pitanji.
Pravice naših starih klavnic naj se včasi vpostavijo, kak tüdi pravice naših veških tesarov, zidarov i kovačov, ki so brez posebnega izpita smeli po občinaj zvrševati svojo obrt.
Zahvalüjemo se g. ministri Vesenjaki,124 da je prepovedao izvoz drv iz Prekmurja, ka je naša stranka vsigdar zahtevala i tüdi za to, da so Slovenci potom agrarne reforme prišli do zemle.
Zahtevamo, da se da zemla tüdi sirmaškim državlanom drügoga jezika, Madjarom, šteri že dugo v teh krajaj stanüjejo i da se Madjarom na našem ozemli zasigurajo vse menšinske pravice.
Zednim tüdi zahtevamo, da se naša vlada briga za Slovence, ki prebivajo na Madjarskom, da se njim vse menšinske pravice zasigurajo. Obžalüjemo žalostno dejstvo, da nemajo tam prek niedne slovenske šole, slovenskoga urada i da jih žandarje mantrajo celo, če vzemejo v roke slovenske molitvenike.
Od prometnoga ministra zahtevamo, da se odpre železniška proga Ormož – Ljutomer istočasno. Železnico smo zahtevali mi Prekmurci, zato upravičeno smemo pričaküvati, da se del proge Ljutomer – M. Sobota odpre zednim z onim Ljutomer – Ormož.
Posestnikom, šterim je nova proga razrezala zemlo, naj se izplača odškodnina za odstopleno zemlo. G. veliki župan125 naj v kratkom razpiše mestni obhod.
Vsem ob priliki trasiranja oškodovanim posestnikom, ki so meli dotična zemljišča vsejana, naj se izplača odškodnina za vničeno sejatev. Večina je to odškodnino že dobila, nešterni šče čakajo.
Otvori naj se bar z otvorjenjom proge tüdi prekmejni promet z Madjarskov pri Hodoši i D.[olnji] Lendavi. Stare gospodarske i rodbinske zveze zagotovijo zadosten osebni, uravnave medsebojnih odnošajov med našov kralevinov i Madjarskov pa tüdi zadovoliv tovornipromet. (Gledati trbe pred vsem tüdi na sezonske delavce.)
Preskrbeti trbe, da se v M. Soboti zgradi personalna hiša za železniške zaposlence, šterih število se povekša za kakših 50 oseb.
Opremijo naj se prostori za carinarnico.
Zahtevamo, da se iz občin, v šterih ne slinavke i parklavke, sme gnati živina na senja skoz občine, v šterih nega te küge.
Zahtevamo popuno pregledbo postopanja glede vodne zadrüge v D.[olnji] Lendavi i obsojamo nadlegovanje ljüdstva po ljüdeh, ki so se sami vsilili.
Zahtevamo podporo siromakom, prizadetim od küge i toče, ali odpis davka.
123.Novine : glasilo Slovenske Krajnine, leto XI, št. 40, 5. 10. 1924, Soglasno sprejeti sklepi na javno zborüvanji SLS v Črensovcaj, dne 28. septembra.
124.Politik SLS Ivan Vesenjak, od 27. 7. do 6. 11. 1924 minister za agrarno reformo.