I.
Načelni del.

Vzdržujoč načelne misli programa jugoslovanske socijalno demokratične stranke izjavlja konferenca iznova:

Vzrok bede, pod kateri ječi proletarijat v sedanji družbi, je vse družabno življenje obvladujoče dejstvo, da so produkcijska sredstva monopolizirana v rokah posameznikov. Delojemalec, to je delavski razred, je vsled tega odvisen od sedanjega lastnika produktivnih sredstev in zemlje, to je od razreda kapitalistov in veleposestnikov, katerih politična in gospodarska nadvlada se izraža v današnji razredni državi.

Vedno bolj izginjajoča posamezna produkcija napravlja tudi posest produkcijskih sredstev po posameznikih za nepotrebno.

Stremimo po zadružni produkciji na temelju družabne lastnine produkcijskih sredstev, za katero so zlasti v industriji že danes podani vsi duševni in materijalni predpogoji.

Zavedamo se, da moramo razvoj v tej smeri zavedno pospeševati z vsemi močmi, zlasti pa tudi s tem, da si osvojimo politično moč. Zgolj razredno zavedni in za razredni boj organizovani proletarijat, more biti nositelj razvoja v tej smeri in nositelj socialistične družbe. Proletarijat organizovati, ga navdati s spoznanjem svojega položaja in svojih nalog, ga duševno in telesno usposobiti za boj – v tem spoznavamo program jugoslovanske socijalno demokratične stranke. V svrho njegove izvršitve se je treba posluževati vseh pripravnih in naturnemu pravnemu čutu ljudstva odgovarjajočih pomočkov in dela, predvsem vzgojnega dela.

II.
Minimalni program.

Zlasti zahtevamo:

1. Splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico v državi, v pokrajinah in v občini brez razlike spola od 20. leta starosti dalje in sicer na temelju najpravičnejega proporca. Volitve naj se vrše na nedeljo.
2. Direktno zakonodajo po ljudstvu s predlagajočo in odklanjajočo pravico. Samoodločbo in samoupravo ljudstva v državi, v pokrajini in v občini.
3. Popolno svobodo časopisja in publicistike; svobodo združevanja in zborovanja.
4. Odpravo indirektnih davkov in doklad in uvedbo progresivnega imovinskega, dednega in dohodninskega davka.
5. Odpravo stalne vojske in uvedbo ljudske brambe.
6. Podružabljenje kapitalističnih podjetij. Takoj naj se prične s socijalizacijo rudnikov in energetičnih naprav (rud, vodnih sil, elektrike), plavžev, kakor tudi vseh drugih višje razvitih industrij, nadalje bank in vsakovrstnih zavarovalnic, uvedbo obratnih svetov. Veleposestva in gozdove je takoj podružabiti. Razvoj industrijske produkcije in pomnožitev za njo potrebnih sirovin je pospeševati z vsemi tehničnimi in gospodarskimi pripomočki ter s pospeševanjem zadružništva.
7. V svrho ublaženja stanovanjske bede je v vseh občinah komunalizirati zemljo. Državanaj prispeva v izdatni meri za zidanje hiš za delavce in uslužbence.
8. Oblasti in sodnike naj voli ljudstvo.
9. Vsem vojnim dobičkarjem je naložiti davek v takšni izmeri, da preidejo vsi dobički zopet v last skupnosti.
10. Izzidavo socijalne zakonodaje. Skrb in zaščito za matere in otroke. Temeljito in izdatno preskrbo vojnih in delavskih invalidov. Temeljito preuredbo javne sanitetne službe.
11. Ločitev cerkve od države. Enotno in brezplačno javno šolstvo. Nadarjene proletarske otroke je brezplačno, na račun države, izšolati.
12. Vzpostavo prijateljskih odnošajev do vseh narodov in ljudstev, zlasti sosednih. Odpravo carin. Svobodo za vsa prometna trgovska in morska pota.
13. Želimo enotno internacijonalo delovnega ljudstva na temelju razredno zavedne socijalistične politike.

Končno izjavlja konferenca, da je za slovenski proletarijat brezpogojno potrebno, da je edin in složen v svojem boju za socijalne pravice. Najboljša garancija za to pa je, enotna, močna in svojega cilja se zavedajoča jugoslovanska socijalno demokratična stranka. Priznanje njenih temeljnih načel v besedi in dejanju je nujni predpogoj edinosti vsega slovenskega delovnega ljudstva.

III.
Ujedinjenje jugoslovanskega proletarijata.

Konferenca se izjavlja za tesno ujedinjenje jugoslovanskega proletarijata na podlagi socijalno demokratičnega programa po svobodnem sporazumu, da se mu s tem omogoči uspešno delo doma in sodelovanje pri socijalistični internacijonali.