I.

Mi stojimo odločno in neomajno na stališču resolucij slov. katol. shodov. Obžalujemo in obsojamo, da se te resolucije zatajujejo od činiteljev, ki imajo svojo pozicijo v javnem življenju zahvaliti samo oživotvorjenju imenovanih resolucij med slovenskim ljudstvom in pa nezasluženemu zaupanju,katero se jim je svojedobno v dobri veri naklonilo.

Osobito obsojamo najodločneje postopanje kranjskih državnih poslancev S. L. S. v Jug. klubu, ki so izgubili vsako pravico do zaupanja katoliškega slovenskega ljudstva. Ko dvigamo z današnjim dnem vnovič častitljivo, v bojih preizkušeno slovensko katoliško zastavo, izjavljamo, da hočemo pod tem zmagoslavnim praporom nadaljevati delo in boj za resnični blagor poštenega, vernega slovenskega ljudstva po starem, blagoslovljenem geslu našega naroda:

Vse za vero, dom, cesarja!

II.

Držimo se kot en mož jugoslovanske deklaracije z dne 30. maja 1917, ki zahteva združenje vseh v habsburški monarhiji živečih Jugoslovanov v lastno, od vsakega drugorodnega gospodstva prosto državo pod žezlom naše prejasne habsburško-lorenske dinastije . Tem odločneje protestujemo zoper vsako pretvarjanje te deklaracije, zlasti odklanjamo z ogorčenjem zagrebško pretvorbo z dne 3. marca t. l.

Mi hočemo ožitvorjenje svojih narodnih uzorov samo v sporazumu z našim katoliškim vladarjem, kateremu izrekamo zaupanje, ljubezen, zvestobo in udanost!

V tej smeri vidimo edino pot, po kateri je mogoče ustvariti srečno in častno bodočnost našega naroda.

V radikalnih frazah in hujskarijah ter v dvoumnem pretvarjanju naše deklaracije z dne 30. maja 1917 ²⁹⁵ pa spoznavamo največjo nevarnost za naše ljudstvo in vidimo v takem početju naravnost izdajstvo življenskih interesov našega naroda, kateremu je božja previdnost odkazala dom pod mogočno, v vseh viharjih preizkušeno zaščito habsburškega žezla. Ta dom si hočemo pripravno in prijazno urediti in iz njega izključiti vsako drugorodno umešavanje. Vstrajamo pa zvesti in neupogljivi pod habsburško lorenskim žezlom in pozivljamo katoliško slovensko ljudstvo, da se kot en mož združi v stari zvestobi okolu našega ljubljenega vladarja!

III.

Odločno obsojamo in z ogorčenjem odklanjamo tiste Jugoslovane, ki so v teh težkih časih ubežali iz svoje domovine, da spletkarijo z našimi sovražniki ter s tem izdajalskim in hudodelskim početjem podaljšujejo vojsko, ko naš narod z vsemi močmi svoje duše hrepeni po blagru in blagoslovu miru.

Iz dna svoje duše izražamo rodoljubno ogorčenje še posebe nad brezvestnim spletkarjenjem izdajalskih Jugoslovanov s framazonsko Italijo, ki je najhujši sovražnik našega katoliškega naroda. – To izdajstvo se razvija čedalje bolj v pravo narodno prokletstvo, ker ogroža temelje našega narodnega obstanka.

Tem mučneje občutimo, da razni činitelji, ki si prisvajajo v sedanjih časih vodstvo našega naroda, niso našli niti besede obsodbe za tako podlo za naš narod skrajno kvarno in sramotno početje, mesto tega pa preklinjajo može, ki so osiveli v mnogoletnem zvestem in značajno-doslednem ljudskem delu in ustvarjali temelj za zdravi razvoj našega naroda, medtem ko so drugi uživali in še danes uživajo zrele sadove njihovega težkega truda.

Življenski interes našega naroda zahteva in najskrajnejši čas je, da katoliško slovensko ljudstvo otrese z brezozbzirno energijo od sebe vsako podtikanje, kakor bi bilo ali hotelo biti v katerikoli zvezi s krivoprisežnimi uskoki onkraj črnožoltih mejnikov. Mi se zanašamo za našo pravično stvar izključno na pomoč Vsegamogočnega, na pravicoljubnost našega ljubljenega vladarja in na moralno silo našega katoliškega ljudstva. Vsakega pa, ki z dvoumnimi izjavami ali z zlobnim podtikanjem skuša vzbujati sum, kakor [da] bi naš narod iskal kaka druga pota za uresničenje svojih narodnih uzorov, odločno odklanjamo in obsojamo kot brezvestnega škodljivca našega naroda.

IV.

Stranki, ki si danes prisvaja ime Slovenske ljudske stranke , odrekamo vsako zaupanje, ker so si prilastili v njej odločilni vpliv ljudje, ki so se popolnoma izneverili vodilnim načelom stranke, ki nam je bila pod tem imenom skozi desetletja modra in zanesljiva vodnica v vsem našem javnem delovanju, in ki je privedla katoliško slovensko ljudstvo od stopinje do stopinje do zdravega duševnega in gmotnega napredka. Tej pošteni, ugledni stranki so ti ljudje z zahrbtnim rovanjem, z doslednim izdajstvom in konečno upornostjo zoper pravila in sklepe stranke vzeli možnost življenja in jo v nepresežni verolomnosti iz zasede ubili.

Posledice niso izostale: Liberalizem, ki je bil po katoliškem ljudstvu potisnjen skozi dolgoletno dobo v kot, dviga zmagoslavno svojo glavo in ima najzaneslivejšo oporo v takozvani novi ljudski stranki. Že se kaže na obzorju možnost in verjetnost nove liberalne dobe in kulturnega boja, v veliko škodo katoliškemu slovenskemu ljudstvu in katoliški cerkvi na Slovenskem.

Zato pozivljamo katoliško slovensko ljudstvo, duhovnike in lajike, da se združijo z nami v novo, krepko katoliško organizacijo, da skupno branimo v javnem življenju najdražjo svetinjo našega naroda: sveto katoliško vero, in da močni v veri, izvojujemo uresničenje naših narodnih uzorov.

V.

Z največjim ogorčenjem obsojamo sedanjo pisavo večine v Katoliški tiskarni izhajajočih listov, ki se od svobodomiselnih in framazonskih listov razlikujejo le še v tem, da so slabše urejevani.

Ta pisava je nevredna katoliškega imena. Ker so vsi drugi mnogoštevilni koraki ostali brezuspešni, sklenemo, da se ustanovi v Ljubljani nov dnevnik, ki bo zastopal preizkušena načela, ki so vodila staro slovensko ljudsko stranko, ves čas njenega obstoja.

Vse somišljenike pozivljamo, da novi dnevnik podpirajo z vsemi močmi duševno in gmotno.

Kat. tisk. društvo pa pozivljamo, da naredi red v svojih vrstah in da izvoli odbor, ki bo vodil tisk v smislu društvenih pravil! Potem novega dnevnika ne bo več treba.

Vsem somišljenikom priporočamo, da delujejo za čim večje razširjanje ted. Resnice!

VI.

Da zagotovimo gmotno podlago novemu dnevniku in da pospešimo katoliški slovenski tisk sploh, ustanovimo Katoliški tiskovni sklad , čigar uprava se izroči Zadružni tiskarni v Ljubljani.

Ko se razmere v Katoliški tiskarni zadovoljivo urede, pripade ostanek tega zakladaKat. tisk. društvu za povzdigo katol. tiska.

VII.

Da se naše namere čimprej uresničijo, ustvarimo potrebne politične in nepolitične organizacije!

Že danes sklenemo, da ustanovimo Slovensko katoliško zvezo s sedežem v Ljubljani, kot osrednje politično društvo, v kterem naj se zbero vsi naši somišljeniki, ki smejo po veljavnem društvenem zakonu biti člani političnih društev.

VIII.

Ker se nahaja takozvana ljudska stranka pod neizkušenim vodstvom, ki s svojo docela zgrešeno taktiko vodi narod v katastrofo, pozivljamo vse dobro misleče njene pristaše, da krenejo čimprej na pravo pot.

Pripravljeni smo se z vsakim, ki čuti katoliško in slovensko, pogajati, da se doseže resnična sprava in potrebna edinost.

Vsi dobromisleči, v katoliških načelih utrjeni možje in žene, mladeniči in dekleta naj se pridružijo našemu delu!

Višji cerkveni oblasti izrekamo svojo udanost in pokorščino v vseh verskih zadevah.

V političnih stvareh pa si varujemo po cerkvenih in državnih postavah nam zajamčeno svobodo. Izrekamo iskreno željo, da bi kakor v preteklosti skozi toliko let tako v kar najbližji bodočnosti tudi na političnem polju mogli delovati v popolnem soglasju z višjo cerkveno oblastjo.

Zato prosimo Vsegamogočnega in upamo da bo prej ali slej raztrgal umetno zaveso, ki nas brez naše krivde loči v nekterih necerkven. vprašanjih od našega duh. nadpastirja.