Meni

Dok. št. 58
Program Narodno-napredne stranke za Kranjsko, sprejet na shodu strankinih zaupnikov 15. novembra 1906 v Ljubljani82

Eksekutivni odbor narodno-napredne stranke je sklenil predložiti shodu zaupnih mož sledeči program:

  1. Narodno-napredna stranka hoče politično organizovati slovenski narod na temelju nacionalizma, demokratizma in svobodomiselnosti. Končni smoter stranke je, da pribori narodu svobodno nacionalno življenje in kulturno blagostanje na podlagi povzdige duševne izobrazbe, gospodarsko osamosvojitev in socialno pravičnost na podlagi enakopravnosti vseh stanov.
  2. Stranka zahteva vsled tega kot temeljni postulat slovenskega naroda narodno avtonomijo, katere končni cilj bodi zedinjena Slovenija in združitev s Hrvatsko.
  3. Od države zahteva stranka predvsem glede slovenskih pokrajin priznanje in uveljavljenje popolne enakopravnosti slovenskega jezika v uradu in šoli, uvedbo slovenskega notranjega uradnega jezika, ustanovitev višjega deželnega sodišča v Ljubljani za vse slovenske pokrajine in ustanovitev poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, enotno in samostojno organizacijo vsega slovenskega šolstva na podlagi slovenskega učnega jezika, ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in vseh potrebnih slovenskih strokovnih šol.
  4. Stranka se bo slej ko prej z vsemi sredstvi borila zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovnih oblasti v politične in posvetne svrhe, ter v ta namen zahteva tudi strogo ločitev cerkve od države. Zlasti stranka ne pripoznava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo.
  5. Za vse zakonodajne zastope priznava stranka načelo splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice na podlagi proporcionalnega volilnega sistema: Načelo splošne volilne pravice naj se uveljavi tudi v avtonomne zastope.
  6. Stranka je za razširjenje avtonomije mest in občin sploh.
  7. Stranka je pripravljena pospeševati strokovno organizacijo vsakega posameznega stanu.
  8. Kmetijski stan hoče stranka braniti predvsem zoper nevarnost industrializovanja po tujem kapitalu ter zahteva v to svrho izdatnih legislativnih sredstev zoper razkosavanje kmetij, ureditev kmetijskega realnega kredita, olajšanje dedinskih in prenosnih pristojbin itd.; kot nujno potrebo smatra v interesu kmetijskega stanu pravično pogodbo z Ogrsko in take trgovinske pogodbe s sosednimi državami, koristnejšo prometno tarifno politiko in sploh vse primerne naprave in naredbe v svrho kvantitativnega in kvalitativnega izboljšanja kmetijske produkcije, višjo strokovno naobrazbo z ustanovitvijo kmetijskih nadaljevalnih šol z gospodinjskimi tečaji in končno krepko organizacijo kmeta-producenta.83
  9. Stranka polaga veliko važnost na to, da zadobi slovenski narod krepko in svobodno trgovino ter lastno industrijo. Obsoja trgovskemu stanu sovražno strankarsko, na obe strani pogubno združevanje kmeta-konsumenta. Stranka smatra trgovstvu za potrebno večjo splošno in strokovno izobrazbo, v kar naj služijo meščanske šole trgovskega značaja, trgovske srednje šole in trgovske akademije. Zoper proletariziranje trgovstva zahteva stranka zadostne zakonite odpomoči, pozdravlja ustanavljanje trgovini in industriji služečih pomožnih naprav, udeleževanje in združevanje domačega kapitala v interesu osamosvojitve slovenske trgovine in razvoja slovenske industrije, razširjenje prometnih cest ter razkrivanja in izkoriščanja naravnih bogastev domačih dežela.
  10. Krepke pomoči je potreben prav tako velevažni obrtni stan, ki hira v prvi vrsti na nedostatni strokovni in kupčijski izobrazbi, na zastarelosti produkcije in pomanjkanju kapitala. Stranka se hoče torej boriti za ustanavljanje oziroma pomnoževanje obrtno-nadaljevalnih in meščanskih šol obrtnega značaja po meri lokalnih potreb in za organizacijo umetno-obrtnega šolstva. Treba je nadalje spopolniti obrtno zadružništvo ter priboriti mu večji ugled in veljavo. Preskrbeti mu je cenejši in lažji kredit ter rešiti vprašanje o prepotrebnih mojstrskih bolniških blagajnicah ter o preskrbi za starost in onemoglost.
  11. Eden svojih glavnih stebrov videva stranka v zavednem in organizovanem uradništvu, čigar upravičeno stremljenje za izboljšanje svojega gmotnega položaja hoče vsled tega stranka z vsemi močmi podpirati in hoče z vsemi silami delovati na to, da se ustanovi časovni avanzma,84 da se določijo službena leta na 35 let in da se sestavi službena pragmatika in hoče osobito paziti na to, da se na slovenski zemlji nastavljajo zgolj uradniki sinovi slovenskega naroda in da se izbacnejo tujci, posebno Nemci, ki so nam sovražni in delajo za pangermansko propagando.
  12. Isto velja glede učiteljskega stanu, čigar gmotni položaj je tako krivičen in nevreden, da je smatrati izdatno izboljšanje tega položaja za eno najvažnejših kulturnih dolžnosti vsake ljudske stranke. Roko v roki s tem izboljšanjem pa se hoče boriti stranka tudi za povišanje znanstvene izobrazbe ljudskega učiteljstva.
  13. Stranka popolnoma uvideva težavni položaj vsega delavskega stanu, zlasti onega, stoječega v službi veleindustrije in velikih prometnih podjetij ter z iskrenimi simpatijami pozdravlja samostalno socialno organizacijo tega važnega in enakopravnega stanu, želeč le, da si ohrani ta organizacija narodno podlago. Zlasti hoče stranka krepko podpirati potezanje organizovanega delavstva za omejitev ženskega in otroškega dela v tovarnah, za izdatno starostno in invaliditetno preskrbljenje vseh delavskih slojev in za brezplačnost vsega šolskega pouka.
  14. V interesu prepotrebnega razširjenja obzorja prostega naroda naglaša stranka veliko važnost ljudske literature svobodomiselnega in popularno znanstvenega značaja, ustanavljanje ljudskih knjižnic in prirejanje javnih predavanj ter hoče vsa taka prizadevanja najizdatneje podpirati.
  15. Končno stranka uvideva, da je slovensko ozemlje preveč eksponirano in naš narod premajhen, da bi zamogel s samopomočjo doseči zoper vse sovražnike zadostno zavarovano samostalnost; zategadelj hoče stranka iskati pomoči v intenzivnem kulturnem in gospodarskem zbliževanju in druženju z ostalimi slovanskimi narodi, zlasti pa jugoslovanskimi.
Opombe

82. Vsebinsko zasnovo programa NNS iz leta 1906 so oblikovali na shodu strankinih zaupnikov 25. 3. 1906 v Ljubljani (glej Slovenski narod, leto XXXIX, št. 69, Ljubljana, 26. 3. 1906, Shod zaupnikov narodno-napredne stranke). Predlog novega programa NNS je nato 6. 11. 1906 objavil Slovenski narod (Slovenski narod, leto XXXIX, št. 254, Ljubljana, 6. 11. 1906, Iz eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke), končno besedilo programa pa so sprejeli na strankinem shodu 15. 11. 1906 (Slovenski narod, leto XXXIX, št. 264, 17. 11. 1906, Shod zaupnikov narodno-napredne stranke.)

83. Na tem mestu je k predlogu strankinega programa, ki ga je oblikoval eksekutivni odbor NNS (Slovenski narod, leto XXXIX, št. 254, V Ljubljani, 6. 11. 1906, Iz eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke), strankin shod na pobudo posestnika Jenka z Brnika v program vključil še prizadevanje za oblikovanje samostojne kmečke kreditne (posojilnice) in proizvajalne zadružne organizacije (mlekarske, vinske, žitne, strojne, klavniške, sadjarske, živinorejske zadruge). Sprejel je tudi Jenkov predlog, naj si stranka prizadeva za starostno in onemoglostno zavarovanje kmečkih delavcev. (Slovenski narod, leto XXXIX, št. 264, 17. 11. 1906, Shod zaupnikov narodno-napredne stranke).

84. Napredovanje v službi.