Rojaki!

Državni zbor je razpuščen, nove volitve so razpisane. Presvetli naš vladar kliče nas vnovič na volišče za svete naše verske in narodne pravice. Odzivajmo se katoliški Slovenci polnoštevilno njegovemu klicu, podajmo se polnoštevilno na volišče in oddajmo svoje glasove za take možé, kakor si jih more želeti vsak pošten slovenski rodoljub; možé udane cesarju, kot od Boga poklicanemu zastopniku najvišje državne oblasti kot vrhovnemu čuvatelju ustave in s tem zaščitniku naših verskih in narodnih pravic: možé, udane naši sveti katoliški veri možé, zveste sinove naše skupne matere sv. katoliške cerkve; možé, zvesto udane svojemu narodu slovenskemu, ki ne bodo nikdar pozabili, da jih je rodila slovenska mati!

V verskem, narodnem in gospodarskem oziru čaka naših poslancev velevažna naloga v prihodnje državnem zboru.

1. Zaman so se katoliški poslanci v zadnjem državnem zboru trudili za izpolnitev najiskrenejše želje vseh katoliških Avstrijcev, osobito pa katoliških Slovencev, za versko šolo! Premalo je bilo katoliških poslancev v državnem zboru, da bi se bila mogla naša želja uresničiti!

Torej bodi naša skrb, da sedaj izvolimo take možé, ki bodo brez vsakih pridržkov postavili se pri tem vprašanju v verskem oziru na isto stališče, na katero so se postavili avstrijski škofje v svojej znani izjavi lanskega leta.

A ne le v šoli, sploh mora, kakor v zasebnem, tako v javnem življenji vladati krščanski duh.

Od svojih prihodnjih državnih poslancev moramo zahtevati, da odločno, jasno, brez pridržkov delujejo v državnem zboru na to, da vse zakonodajstvo preveva krščanski duh.

Skratka: Mi želimo krščansko državo!

2. V narodnem oziru čaka naših poslancev velikansko delo.

Tu jim bode treba družiti gorečo ljubezen do domovine svoje, do svojega rodú, z jasnim pogledom za potrebe države.

Kakor v verskem, tako imamo v narodnem oziru svoje opravičene težnje gledé na šolstvo.

Kakor želimo postaviti vzgojo naše dece na krščansko, isto tako jo tudi želimo postaviti na narodno podlago.

Naša slovenska deca podučuje naj se v svojem maternem slovenskem jeziku, to bodo nepremični smoter našim poslancem!

Mnogo krivice godi se nam v narodnem oziru s tem, da v državnih uradih v naših slovenskih pokrajinah še vedno vlada nemški duh in da se pogostoma, posebno v političnih uradih, nameščajo uradniki, slovenščine nezmožni.

To v prihodnje zabraniti, bodi naloga naših poslancev.

Nasprotje narodnih in državnih koristi rodilo je lanskega leta poskuse za češko-nemško spravo.

Mi katoliški Slovenci želimo spravo za vse narode avstrijske na podlagi jednakopravnosti. Tako spravo nam veleva krščanska ljubezen do bližnjega. V bratski ljubezni hočemo živeti z vsemi drugimi narodi avstrijskimi, želeč vsakemu svoje, a odločno zahtevajoč iste pravice za narod slovenski.

V to svrho naj naši poslanci složno postopajo z vsemi drugimi katoliško mislečimi poslanci.

3. V narodno-gospodarskem oziru je doslej država za našo domovino jako malo storila.

Za dolenjsko železnico morala je naša revna dežela prevzeti velikanske žrtve.

Vendar z dolenjsko železnico še dolgo ni ustreženo zahtevam prometa v naši domovini.

Potrebna je bližja proga Gorenjske s Trstom .

Potrebna je bližnja Ljubljane s Celovcem .

Potrebna je bližnja zveza Kranjske z Gorico .

Naši poslanci naj delujejo na to, da država vse te potrebne železnične zveze izvede na svoje troške.

V obče naj naši poslanci delujejo v prospeh načela, da morajo one železnice biti državne, ker le potem bode mogoče tarife znižati tako, da bode najširšim slojem prebivalstva mogoče uživati plodove te blagovite uredbe. Jedno najvažnejših narodno-gospodarskih vprašanj za deželo Kranjsko in mesto ljubljansko je osuševanje ljubljanskega barja. Naši poslanci naj skrbé za to, da izposlujejo od visoke vlade ono podporo za osuševanja barja, katero je vlada načeloma že obljubila in katero pričakuje deželni zbor kranjski vsled svojih sklepov, storjenih 1889. in 1890 leta.

Posebno pozornost naj obračajo naši poslanci tudi na zboljšanje žalostnega položaja kmetskega in rokodelskega stanú.

Da, kmetski stan je v sedanjih okoliščinah skoraj nemogoč.

Naši poslanci naj si torej prizadevajo, da se zemeljski davek od malih kmetskih posestev zniža v kolikor mogoče. Isto tako hišni davek, in sicer če mogoče po načelu, da se kmetske hiše, ki služijo le za stanovanje posestniku in njegovi družini, oprosté popolnoma hišnorazrednega davka.

Temu nasproti naj se uvede visoki nagizdni davek, ki bode zadel le bogatine.

V obče naj se davčno breme v kolikor mogoče odvali od nepremožne široke mase prebivalstva na premožne stanove, v katerem oziru bo posebno ugajal visok borzni davek in že željno pričakovana uravnava progresivnega dohodninskega davka.

Olajša naj se davčno breme posebno rokodelskemu stanu.

Prav malo rokodelstvo naj se v kolikor mogoče oprosti obrtnega davka.

Sploh naj se v vsakem oziru deluje na to, da se ustvari krepek zadovoljen rokodelski stan.

Rokodelskemu stanu naj se v prvi vrsti dá krepka, tesna organizacija v zadrugah, kojim naj se podelé najširše pravice.

Naši poslanci naj obračajo svojo pozornost na delavsko vprašanje.

Postavljajo naj se vedno v vrste onih, ki branijo pravice delavcev nasproti velmoči kapitalizma.

Jedna važnejših točk, s katerimi se bode bavil novi državni zbor, naj bode osnovanje delavskih zbornic, o katerih se je posvetoval – žal, da brez vspeha – že minoli državni zbor.

Naši poslanci naj se sploh z vso gorečnostjo poprimejo rešitve socijalnega vprašanja na krščanski podlagi.

Narodi vpijejo za kruh. Dolžnost njihovih zastopnikov je, da mu ga preskrbé!

Rojaki! Katoliški Slovenci! V kratkih splošnih potezah smo vam narisali program, katerega naj bi se po našem prepričanju držali oni možje, katere hočemo poslati kot zastopnike katoliškega slovenskega naroda v državni zbor.

Rojaki! Ako imate še druge posebne želje, naznanite nam jih in uverjeni bodite, da se bodo uvaževale.

V naših rokah je, uresničiti ta program s tem, da volimo može v državni zbor, o katerih smo prepričani, da se bodo zvesto držali teh načel.

V to pa ni zadosti, da kdo le obljubi, da bode deloval po označenem programu, marveč dotični, ki naj se zanaša na naše glasove, mora po vsej svoji preteklosti, po svojem dosedanjem delovanji, po svojem značaju biti mož, o katerem ni dvomiti, da bode prostovoljno, radostno, navdušeno izvajal naš program.

Slovenci! V zadnjih letih jel se je tudi pri nas širiti oni strupeni židovski liberalizem, ki je še vsaki narod onesrečil, kateri se ga je oprijel. Zato se ga je treba varovati v vseh okoliščinah, tudi tedaj, ako se vsiljuje pod krinko absolutne narodnosti.

Ne zaupajmo torej praznim besedam, praznim obljubam, zaupajmo le možem, ki so v večletnem delovanju med nami jasno pokazali, da so isto tako katoliki, kakor Slovenci, da gojé enako ljubezen do svete katoliške vere, kakor do mile slovenske domovine!

Rojaki! Do mnogih izmed vas obrača se Pripravljalni volilni odbor v Ljubljani, da mu naznanite svoje želje gledé na kandidature. Vaša narodna dolžnost bode, odzivati se temu pozivu. Predno pa to storite, dogovorite se z vsemi enako mislečimi možmi celega volilnega okraja, zjedinite se ž njimi na jedno zanesljivo osebo kot kandidata in naznanite prej ko mogoče podpisanemu odboru, ki je o razmerah popolnoma poučen in kateri vam je sploh v vseh volilnih zadevah s svojim svètom radostno na razpolago.

Tako upamo, da bodemo dosegli svoj smoter, po katerem hrepenimo. Ako bodemo vsi storili svojo dolžnost, potem bode tudi Bog naše delo blagoslovil in z njegovo mogočno pomočjo bode katoliški slovenski narod poslal v državni zbor le katoliške slovenske poslance, ki se bodo pri vsem svojem delovanji zvesto in nevstrašeno držali našega gesla, ki naj bode v volilni borbi naš bojni klic:

Vse za vero, dom, cesarja!