Meni

Dok. št. 110
Resolucija o razmerah v Istri in Trstu, sprejeta na vseslovenskem in istrskohrvaškem shodu 14. septembra 1897 v Ljubljani186

Zbrani na vseslovenskem i istersko-hrvatskem shodu pozivajo svoje poslance v državnem zboru, da skupaj s svojimi zavezniki zahtevajo s vso odločnostjo od c. kr. vlade, kot pogoj za podpiranje iste:

  1. da se že dolgo trajajoči sistem v pokrajinah Trstu z okolico i Istri, kakor i v celem Primorju, idoči naravnost na zator187 slovenskega in hrvatskega naroda, korenito spremeni; da se zadovolji v osnovnih državnih zakonih utemeljenim zahtevam Slovencev in Hrvatov, v cerkvenih, šolskih, upravnih, sodnih i gospodarskih stvareh; ter v obče, da preneha njih neznosno stanje in da se z njimi postopa po zakonih, kot ravnopravnimi državljani i ljudmi;
  2. posebej glede Trsta z okolico:
    1. da se urede v mestu Trstu i okolici ljudske šole tako, da se slovenski otroci podučujejo v svojem materinem slovenskem jeziku;
    2. da se za tržaško okolico – vseh šest okrajev – ustanovi posebno c. kr. okrajno glavarstvo za prenešeni delokrog povse neodvisno od tržaškega magistrata, a odvisno naravnost od c. kr. namestništva v Trstu ;
    3. da se, oziroma na volitve v državni zbor, izloči okolica od mesta ter da okolica sama svojega poslanca voli.
  3. posebej glede na pokrajino Istro:
    1. da se, pod uplivom organov c. kr. vlade i tudi z novci hrvatskih vernikov, ne odgajajo duhovniki, skoro izključno sinovi talijanskih voditeljev, v talijanskem jeziku i duhu, ter ne nastavljajo med hrvatske vernike duhovniki talijanske narodnosti in čustva, nevešči hrvatskemu jeziku – kakor se to dogaja posebno v jednej diecezi – ampak da so hrvatske vernike vzgajajoči duhovniki vešči hrvatskemu jeziku i zauzeti za blaginjo hrvatskega ljudstva;
    2. da se za 17.000 hrvatske odnosno slovenske dece, neimajoče šole, ustanove hrvatske odnosno slovenske ljudske šole i da se tudi obstoječe ljudske šole preurede tako, da bode vsa deca poučevana v svojem materinem jeziku; ter da se zakon o šolskih taksah, kot nasproten razvoju ljudskega šolstva, odpravi;
    3. da se za 140.000 Hrvatov in 44.000 njim povse sorodnih Slovencev ustanovi v Pazinu gimnazija s hrvatskim učnim jezikom;
    4. da upravne oblastnije rabijo s Hrvati i Slovenci hrvatski odnosno slovenski jezik, da ne zavlačijo i z najjednostavnejimi rečmi in ne delajo zaprek, ampak hitro, postavno in nepristransko rešavajo vse zadeve, i podpirajo hrvatsko i slovensko ljudstvo, zanemarjeno ne samo v prošlih, nego i v novih, novejših i najnovejših časih;
    5. da c. kr. sodnijske oblastnije rabijo s Hrvati i Slovenci hrvatski odnosno slovenski jezik, i sploh po zakonih i predpisih postopajo ter da se že jedenkrat c. kr. okrožno sodišče, obstoječe za velik del Istre, vmesti v tako mesto, kjer bodo zamogli človečji govoriti hrvatski tožitelji, obtoženci kakor tudi njih svedoki i branitelji, i kjer bode omogočena hrvatska porota;
    6. da se pri volitvah v občinska zastopstva, v deželni i državni zbor pazi na to, da se vršijo zakoni, da vlada red, i da bode volilcem zajamčena sigurnost, ter da se stanje v isterskem zboru i odboru, ustvarjeno i vzdrževano nezakonitimi i nasilnimi sredstvi, spremeni v zakonito in da se zbor ne le premesti v drugo najprimitivnejim zahtevam odgovarjajoče mesto, nego podvzame potrebne mere, da bode saj v tem drugem mestu hrvatskim i slovenskim poslancem zajamčena sloboda i osebna sigurnost;
    7. da se podvzame vse mogoče mere, kojimi bi se povzdignilo toli zanemarjeno gospodarsko stanje hrvatskega i slovenskega ljudstva sploh, i še posebej da mu se pomore v bedi, koja ga čeka vsled jako slabe letošnje letine.
Opombe

186. Slovenec : političen list za slovenski narod, leto XXV, št. 209, Ljubljana, 14. 9. 1897, Vseslovenski in istersko-hrvatski shod; Slovenski narod, leto XXX, št. 209, Ljubljana, 14. 9. 1897, Vseslovenski shod.

187. Zatrtje.