Meni

Dok. št. 113
Resolucija o razmerah na Koroškem, sprejeta na vseslovenskem in istrskohrvaškem shodu 14. septembra 1897 v Ljubljani190

Deželna vlada.

Osrednja vlada se pozivlje, da premeni upravni sistem pri c. kr. deželni vladi na Koroškem in skrbi za to, da bode deželni predsednik brez ozira na katerokoli politično stranko pravičen obema narodoma, ki prebivata na Koroškem, in z jednako ljubeznijo skrbel za duševno in gmotno blagostanje nemškega in slovenskega ljudstva v deželi.

Slovenščina in c. kr. uradi na Koroškem.

Vlada naj se ozira na dejanske potrebe koroških Slovencev in naj nastavlja pri vseh državnih uradih v slovenskem in mešanem ozemlju take uradnike, ki so poleg druge službene sposobnosti popolnoma vešči slovenskega jezika; podložnim uradnikom naj pokaže, da je resne volje strogo izvajati jezikovno ravnopravnost.

Slovenščina pri prometnih uradih na Koroškem.

Slovenski jezik ne uživa pri prometnih državnih uradih slovenske koroške pokrajine pravic, katere so mu po ustavi zagotovljene; nujno potrebno je, da pride najvišja prometna uprava tem nedostatkom v okom ter jih kratkomalo odpravi.

Šolske zadeve.

Dosedanja jezikovna uredba ljudskih šol po slovenskih pokrajinah koroške dežele je krivična, kvarljiva in nepostavna. Poduk slovenskih otrok na podlagi tujega jezika zavira pravo in dobro vzgojo slovenske mladine, zabranjuje duševno izomiko in gmotni napredek, ob jednem narodni obstanek koroških Slovencev.

Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva, da najvišja šolska uprava postavi tudi ljudske šole na slovenskem Koroškem na jedino pravo pedagogično didaktično podlago maternega jezika, kakor to zahtevajo državno-osnovni in šolski zakoni, na vseh šolah koroškim Slovencem namenjenih naj bode učni jezik slovenski.

Zato shod tudi zahteva, da se umaknejo temu načelu nasprotni učni načrti za ljudske šole, ki jih je proglasil c. kr. koroški deželni šolski svet z odlokoma od dné 26. septembra 1890. l., št. 1623 in od dné 9. novembra 1891. l., št. 3178 – ter smatra vsako drugačno vredbo malih šol kot nepostavno.

Nadalje zahteva shod, naj visoka deželna šolska oblast iz pedagogično-didaktičnih ozirov skrbi tudi za slovenske manjšine na Koroškem tako, da se povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Če pa število slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole in jih je najmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po maternem jeziku v skupine ali oddelke. Samo ob sebi se razumeva, da ima dotični učitelj vešč biti obeh učnih jezikov.

Po tem načelu in vodilu naj se uredi tudi poduk v tistih nadaljevalnih in strokovnih šolah, katere obiskujejo slovenski mladeniči.

Ob jednem pa zahteva shod, da naj se preosnovi celovško učiteljišče tako, da se bodo na tem zavodu vzgojevali učitelji, ki bodo zmožni poučevati slovensko mladino. Učitelj, ki ni dokazal pri maturi in pri izpitu učiteljske zmožnosti, da je vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi, ne sme se namestiti na šoli, katero obiskujejo slovenski otroci.

Ako bi se na pripravnici v Celovcu ne oglasilo zadostno število slovenskih pripravnikov, naj se razpišejo letne podpore istim pripravnikom na učiteljiščih v Ljubljani, Mariboru, Kopru, ki se zavežejo, da hočejo vsaj 6 let delovati na Koroškem. Tako bi dobili v teku nekaterih let zadostno število takih učiteljev, ki so zmožni slovenščine v govoru in pismu.

Volilni red v deželni in državni zbor.

Volilne razmere na Koroškem za deželni in državni zbor so Slovencem neugodne in krivične. Visoka c. kr. vlada naj skrbi, da se dosedanji volilni red v obeh ozirih prenaredi in sicer za drž. zbor po predlogu, ki so ga nasvetovali slovenski poslanci dne 24. maja t. l. v 17. seji v ravno preteklem zasedanju drž. zbora.

Opombe

190. Slovenec : političen list za slovenski narod, leto XXV, št. 210, Ljubljana, 15. 9. 1897, Vseslovenski in istersko-hrvatski shod; Slovenski narod, leto XXX, št. 209, Ljubljana, 14. 9. 1897, Vseslovenski shod.