Slovenskim rodoljubom!

Narodno vprašanje, ki pretresa že toliko let Evropo, še ni rešeno, marveč vidimo, da ono prevladuje vse politično delovanje in da so njemu podrejena vsa druga vprašanja.

Že nad 40 let jo minulo, odkar je proglašena jednakopravnost avstrijskih narodov, in že nad 20 let je le-ta vsprejeta mej temeljne državno določbe. A kako oddaljeni smo še od jednakopravnosti in kako malo smo dosegli tega, kar nam ona zagotavlja!

Od severa in od juga prežé na našo zemljo in naše ljudstvo mogočni in pohlepni sosedje. Tem navalom v bran se postaviti je dolžnost vsacega slovenskega rodoljuba.

Videti je bilo pred nekolikimi leti, da se nam hočejo izpolniti naše želje in uresničiti pravice že davno nam zajamčene v ustavi. Pritisk na nas je bil odjenjal in prosteje smo si pripravljali pogoje narodnega obstanka in napredka. Nadepolno smo zrli v bodočnost, videči, da je moč naših sovražnikov oslabela, ker neso imeli opore v državnih oblastvih. – A varali smo se. Naši sovražniki so organizujejo, napovedali so nam boj na narodnem in gospodarskem polji ter ga vojujejo z vso brezozirnostjo. Naše pridobitve neso tako utrjene, da bi jih ne zmajala sila nasprotnikov. Od vladajočih oblastev nemamo pričakovati podpore, ona ne da bi nas podpirala v našem boji, nam še odtegujejo to, kar smo si s trudom priborili.

V vseh strokah uprave vidimo nazadovanje. Treba je torej tudi nam organizacije in spoznanje te potrebe je rodilo Slovensko društvo . Našega društva naj se oklene vsakdo, komur je mari obstanek in napredek naroda. Naše društvo bode poklicano, da se ustavlja pogubnim nakanam nam sovražnih elementov, ono bode imelo pazno uho za preteče nam nevarnosti in bode dvigalo svoj glas, kadar in kjerkoli se nam kratijo in rušijo naše narodne pravice.

Vrhu tega bode delalo naše društvo na to, da se povsod pospešujejo in zboljšajo trgovinski in obrtni interesi ter povzdigne kmetski stan v gmotnem in kulturnem oziru. Tuja je Slovenskemu društvu vsaka nakana konkurence v lastnem taboru in ono radovoljno priznava opravičenost vsake druge združitve, ako po drugih potih doseza iste smotre.

Slovensko društvo tudi ne bode rušilo narodne discipline in bode rado prepuščalo prvo besedo v vseh važnejših zadevah tudi odslej zvezi naših narodnih zastopnikov.

Na noge torej slovenski rodoljubi, da dobi društvo najširšo podlago in se trdno ukorenini!

Da bi mu bila osoda mila in njegovo delovanje uspešno, v to Bog pomozi!

Ker so društvena pravila potrjena in se je že oglasilo po pravilih potrebno število društvenikov, vršil se bode ustanovni shod v Ljubljani dné 2. februvarja t. l. ob 11. uri dopoludne v čitalnični dvorani.

V Ljubljani meseca januvarja 1891.

Osnovalni odbor Slovenskega društva.