Zahtevamo:
Zahtevamo:
Delavske svete in državni delavski svet. Delavski sveti naj se volijo po okrajih in po strokah in sicer po proporčnem načinu.
Naloga krajevnih svetov je, urejevati razmere delavstva do podjetnikov, izdelovati načrte zakonov, ki so v korist delavstva, nadzirati, kako se zakoni glede delavskega zavarovanja izvršujejo, v spornih zadevah med delavci in delodajalci oddajati svoja mnenja, urejevati plače; državni svet ima nalogo izdelati in državnem zboru predlagati vse zakonske načrte, ki se tičejo delavstva, oddajati razsodbe v spornih točkah med delavci in podjetniki.
Krajevni delavski svet vodi krajevno, državni delavski svet pa državno posredovalnico za delo.
V krajevni svet spadajo tudi delavski nadzorniki in nadzornice, ki jih delavstvo samo voli, a jih država plačuje, kakor tudi zdravniki, ki imajo dolžnost skrbeti za delavsko varstvo in higijeno.
Zahtevamo:
Ustanovi se državna prisilna zavarovalnica za vse delavstvo brez razlike, ali je delavstvo zaposleno v državnih ali privatnih podjetjih. Pod to zavarovanje spadajo tudi kmetijski in gozdarski delavci, posli in služkinje.
Zavarovalnino plačuje delodajalec iz svojega.
Kdor dela gotovo vrsto let, ki se določajo delu primerno, imej pravico do penzije, ki ne sme biti nižja od njegove najvišje plače. Po smrti ali vsled nezgode umrlih zavarovancev se izplačuje penzija naprej njegovi ženi in njegovim nedoraslim otrokom.
Vlada naj vso pozornost obrača na izseljevanje.
Zavedajoč se svojih nalog v sedanjem zgodovinskem trenutku, ugotavlja in naznanja slovensko krščansko misleče žensko delavstvo naslednje svoje zahteve:
V globokem prepričanju, da je za srečno in harmonično uredbo notranjih razmer v svobodni jugoslovanski državi, kakor tudi za miroljubno vodstvo zunanje politike, nujno potrebno, da se v zakonodaji in upravi uveljavi tudi ženski duh;
v zavesti, da nosimo in bomo morale tudi v bodoče nositi vsa bremena, ki jih država nalaga svojim državljanom;
v trdni volji, da vestno in v polni meri vršimo vse državljanske in socialne dolžnosti;
zahtevamo splošno in enako, aktivno in pasivno volilno pravico za ženske, katero zahtevo je z navdušenjem sprejel že veliki II. vseslovenski krščansko-socialni delavski shod v Preski leta 1906.
Stoječ na stališču, da je materinstvo in z njim združeno gospodinjstvo prvi in glavni poklic žene;
v prepričanju, da mora ostati družina, ako človeška družba noče razpasti, temelj vsega
družabnega reda;
v prepričanju, da je žena-mati duša in vogalni kamen družine;
zavedajoč se, da more biti kos velikim nalogam in dolžnostim, ki izvirajo iz tega njenega stališča v družini, le vsestransko izobražena in izvežbana žena, –
zahtevamo obvezen gospodinjski pouk na ljudskih in nadaljevalnih šolah ter gospodinjske tečaje za starejše delavke.
Ker gospodarske razmere ne dopuščajo, da bi ostalo dekle do poroke brez lastnega zaslužka v domači hiši;
ker je dalje dosega zakona za večino deklet popolnoma negotova;
ker mora zlasti med proletariatom večina žena tudi v zakonu prispevati s svojim zaslužkom za vzdrževanje družine, v slučaju moževe smrti je pa dostikrat navezana popolnoma sama nase, –
zahtevamo, da se tudi ženska mladina takoj po dovršitvi ljudske šole izobrazi za pridobiten poklic.
V prepričanju, da je duševna in telesna sposobnost za poklic in temeljita strokovna izobrazba prvi pogoj za uspeh in napredek posameznika samega kakor tudi dela kot takega;
v prepričanju, da je le kvalitetno delo hvaležno;
zahtevamo, da se tudi ženski mladini v enaki meri kakor moški preskrbe in odpro vse možnosti za temeljito strokovno izobrazbo:
Odpravijo naj se delavske in poselske knjižice in redi.
Zahtevamo, da se vzakoni najobsežnejše varstvo za mladostne osebe in delavke v nravnem, zdravstvenem in socialnem oziru.
Uvede naj se osemurni delavnik s prostim popoldnevom pred nedeljo in praznikom;
ženske plače naj se izenačijo z moškimi;
uvede naj se oblastveno posredovanje dela;
za obrate z ženskim osebjem naj se uvedejo obrtne nadzornice in nastavijo ženske kot delovodkinje in paznice.
Posebnega varstva zahtevamo za noseče in doječe matere; dobe naj primerno dolg dopust že pred porodom s polno podporo, da se tako omogoči, da bo mogla v bodoče tudi delavka-mati izpolniti do svojega otroka prvo materinsko dolžnost, da ga bo dojila; v to svrho je dolžna prispevati tudi država.
Ustroj bolniških blagajn naj se izpopolni z vpeljavo zdravnic in nadzornic, kakor tudi bolniških strežnic, oziroma gospodinjskih pomočnic posebno za porodnice.
Zahtevamo najobsežnejšega socialnega zavarovanja, ki obsegaj prav vse člane, posebno tudi ženske, delavnih slojev.
Zahtevamo najobsežnejšega socialnega zavarovanja, ki obsegaj prav vse člane, posebno tudi ženske, delavnih slojev.
Vseh dobrin in svoboščin ženskega delavstva, bodisi glede strokovne izobrazbe, službenih odnošajev– s primerno prilagoditvijo posebnim razmeram v zasebnem gospodinjstvu, socialnega in bolniškega zavarovanja itd., morajo postati deležne tudi hišne uslužbenke.
V delavskih zbornicah in drugih delavskih zastopih morajo biti v polni meri zastopane tudi ženske.
Naša stara zakonodaja glede zadružništva še ni bila preslaba, to pa zato, ker je zadružništvo, kljub temu, da temelji na prastarih temeljih, samonasebi moderno in demokratično in ima svoje korenine v principu avtonomije zadrugarjev.
Vendar pa je tudi zadružni zakon več ali manj ukovan v verige stare birokratične Avstrije in zadružništvo v državni upravi ni imelo one zaslombe, kot bi jo moralo imeti z ozirom na njen socijalni pomen.
Takoj pri ustanovitvi je zadruga odvisna od sodne registracijske oblasti, katera pravila lahko potrdi, ali pa zahteva razne spremembe in utesnitve. Glede obrtov, ki so odvisni od posebne koncesije, je tudi zadrugi treba dobiti še posebnega dovoljenja politične oblasti.
Potem pride zopet davčna oblast, ki vsako leto pretiplje bilanco kot zdravnik bolnika in gleda, kje bi se dalo kaj izprešati.
Vsako leto se mora predlagati letna poročila in zapisnike občnih zborov vsem tem oblastem, ki tvorijo nekako kuratelo nad zadrugami.
Vse to ne odgovarja duhu časa, kajti če se postavimo na edino pravo stališče, da je zadruga eno skupno gospodinjstvo, četudi v večjem obsegu, potem ne vemo zakaj bi morali to gospodinjstvo kontrolirati državni organi oziroma državna oblast, zakaj bi se moralo od tega gospodinjstva plačevati posebne davke, zakaj bi moralo to gospodinjstvo prositi posebnega dovoljenja, da si sme kupiti ali izdelati in med seboj razdeliti na primer pijačo, meso itd.
Nasprotno je dolžnost socialne države tako delavsko zadružništvo podpirati in razširjati. To se mora še posebej zahtevati glede delavskih stavbinskih zadrug, katere ne morejo poslovati brez primernih in cenenih stavbišč.
Ker so delavska stanovanja tako velike važnosti za srečo delavske družine, se mora zahtevati v ta namen tudi pravica razlastitve, katero pravico ima država za javne ceste in stav-bišča že sedaj, treba je torej le izreči, da je tudi delavske hiše šteti med take javne potrebe.
Zadružništvo je naša stara vlada smatrala le kot potrebno zlo, kot neko stvar, katero je morala trpeti, ne pa kot velevažen del ljudskega gospodarstva in svobodnega združevanja. Da pride zadružništvo do svoje prave veljave, je treba to zadružništvo predvsem organizirati vskupni zadružni zbornici, podobno trgovskim in obrtnim zbornicam, katere zbornice naj bi bile tudi edina oblast nad zadrugami.
Če je potrebna trgovska zbornica kot reprezentantinja kapitala, koliko bolj je potrebna zadružna zbornica kot reprezentantinja in zagovornica konzumenta in nesamostojnega obrtnika, združenega v zadrugah. Te zbornice naj bi imele predvsem namen združiti zadružništvo vseh struj in strok in kot močna zakonito priznana korporacija zastopati in podpirati vsestransko zadružništvo.
Z ozirom na to bi bile naše zahteve, ki naj jih vpošteva narodna vlada, sledeče:
Zadruge naj bi polagale vsako leto bilanco in zapisnik občnega zbora edino tem zbornicam, ne pa tudi davčnim in političnim oblastvom.
341. Naša moč : glasilo slovenskega delavstva, leto XIII, št. 53, Ljubljana, 29. 11. 1918, Jugoslovanska Strokovna Zveza.