Danes [6. oktobra 1918 ] se je vršila tukaj jugoslovanska socialistična konferenca. Konferenco je otvoril v imenu hrvaških sodrugov sodrug Bugšek, ki je v pozdravnem govoru želel, naj bi bili sklepi konference sad temeljitih razprav in poštenega sporazuma med jugoslov. socialističnimi strankami. V predsedstvo so bili izvoljeni sodrugi Bugšek, Ferfolja in Raušer. Za zapisnikarje pa sodrugi Petejan in Kavrič. Govorili so k dnevnemu redu: Stališče jugoslovanskih socialističnih strank napram aktuelnim narodnim vprašanjem
sodrugi Bugšek, A. Kristan, Jakšič, Korač, Regent, Gaspari, Golouh, Delič, Čobal in drugi.
Po dolgi razpravi je bila sprejeta od slovenskih in hrvatskih delegatov sledeča resolucija:
Jugoslov. socialistična konferenca, vršeča se 6. okt. 1918. izjavlja, da stoji v soglasju s svojimi dosedanjimi programatičnimi izjavami v narodnem oziru neomejeno na stališču popolne samoodločbe narodov ter zahteva zato združitev S. H. S. v samostojno demokratično jugoslovansko državo. Nacionalno državo je namreč smatrati kot predpogoj za uspešnejši razredni boj.
Glede obmejnih, narodno mešanih krajev smatra konferenca za potrebno, da se njih pripadnost uredi dogovorno s prizadetimi narodi ter odklanja vsako nasilstvo tako napram svojemu narodu kakor napram drugim. Obsoja seve vsako tako narodno politiko, ki bi onemogočila sporazum z narodi, ki so bili doslej v svojem gospodarskem življenju navezani na trgovske in prometne zveze skozi naš jugoslovanski teritorij.
Konferenca smatra, da je z ozirom na zgodovinsko dobo, v koji se nahajamo, tako v interesu jugoslov. proletarijata kakor tudi v interesu nujne rešitve jugoslov. vprašanja, da stranka sodeluje v (N. S. )Narodnih Svetih oz. v (N. O. )Narodnem Odboru 170 skupno z ostalimi strankami v narodu S. H. S. v vseh točkah, ki ne nasprotujejo našim socialističnim načelom. Vsled tega konferenca izjavlja, da jugoslovanske soc. dem. stranke stopijo v posamezne Narodne Svete oziroma v osrednji Narodni Odbor ter tam uveljavljajo svoja socialistična načela, ki se tičejo rešitve narodnih, političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanj ter da v potrebi odločno nastopijo proti vsemu onemu, kar bi našim načelom nasprotovalo.
Z ozirom nato, da bode taktika jugoslov. soc. dem. strank v Narodnih Svetih in v Narodnem Odboru, kakor tudi drugod enotna, smatra konferenca za potrebno, da se izvoli stalen jugoslov. socialistični svet, ki naj bo sestavljen iz 3 zastopnikov vsake jugoslov. soc. dem. stranke in v katerem naj bodo [posebej],vsled specialnih razmer zastopane tudi jugoslov. soc. dem. organizacije iz Dalmacije in iz Ogrske.
Konferenca je mnenja, da je vspostavitev proletarske internacionale nujno potrebna z ozirom na to, ker bodo razredni interesi, v nacionalnih državah zahtevali medsebojno internacionalno pomoč. Zato se nalaga Jugoslov. Socialističnemu Svetu, da s svoje strani išče način, kako se internacionala znova oživotvori.
Bosanski sodrugi niso glasovali za to resolucijo radi svojega stališča, ki soglaša s stališčem sklepov soc. zborovanja v Zimmerwaldu in so izjavili, da jim je žal, ako ni prišlo na konferenci do skupnega sklepa. Sicer bodo predložili sklep izvrševalnemu odboru bosanske soc. stranke v pretres.