Politično vprašanje.

1. Zahtevamo, da Narodno vijeće v zvezi z narodnimi vladami oziroma z vsemi poverjeništvi takoj jasno in razumljivo proglasi vse iz bivše avstro-ogrske monarhije izločeno jugoslovansko ozemlje za odrešeni del enotne jugoslovanske države, ki jo je dosedaj predstavljala svobodna Srbija in Jugoslovanski odbor v Londonu .
2. Zahtevamo, da Narodno vijeće takoj sestavi in z letaki razglasi osnovne ustavne naredbe z začasno, toda brezpogojno veljavnostjo za celo jugoslovansko ozemlje na tleh bivše avstro-ogrske monarhije. V teh ustavnih naredbah mora biti obrazložen obstoječi državni aparat in medsebojno razmerje njegovih posameznih delov. Ta provizorična ustava naj posebno jasno povdari, da je iz Narodnega vijeća izvoljeno vrhovno vodstvo začasno najvišja vrhovna oblast, ki vrši svoje upravne posle potom začasnih narodnih vlad oziroma poverjenikov. V vseh ukrepih političnega značaja odloča Narodno vijeće.
3. Shod zahteva, da mora Jugoslovanska država postati socialna republika, ker le ta odgovarja našim socialističnim načelom.

4. V svojem manifestu z dne 10. oktobra t. l. je proglasilo Narodno vijeće, da hoče biti jugoslovanska država svobodna, moderna država, ki bo temeljila na načelih politične in gospodarske demokracije. Zahtevamo, da narodna vlada SHS v Ljubljani tudi praktično uveljavlja načela demokratizma. V svojem prvem razglasu z dne 31. oktobra t. l. pa je izdala narodna vlada v Ljubljani naslednjo določbo: »Vsi dosedanji zakoni in vse dosedanje naredbe ostanejo še nadalje v veljavi.« Na podlagi te določbe pa je sedaj policijsko ravnateljstvo SHS v Ljubljani naznanilo z odlokom z dne 8. novembra t. l., da ostanejo omejitve svobodnega zbiranja in združevanja iz policijske Avstrije še nadalje v veljavi.
   Ta odlok stoji v diametralnem nasprotstvu z načeli političnega demokratizma.

   Zato zahtevamo, da Narodna vlada SHS v Ljubljani takoj prekliče veljavnost zakona o društvenem pravu z dne 15. novembra 1867, d. z. št. 134, in zakona o shodnem pravu z dne 15. novembra 1867, d. z. št. 135. Nadalje zahtevamo, da prekliče Narodna vlada SHS v Ljubljani takoj vse zakone in naredbe iz bivše policijske Avstrije, ki omejujejo politično svobodo državljanov. Socialisti si najodločnejše prepovedujemo politično policijo. Zahtevamo popolno politično svobodo, zahtevamo popolno svobodo zbiranja in združevanja že v prehodni dobi.

5. Shod apelira na mednarodni socialistični odbor, da skliče mednarodno socialistično konferenco v istem kraju in ob istem času, kakor se bo vršila mednarodna konferenca vojujočih se držav.

Gospodarska in socialna vprašanja.

Štiriletna vojna je zahtevala od jugoslovanskega naroda na ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije najtežje materialne in krvne žrtve. Gospodarsko je naš narod tako izmozgan, da mu preti življenski bankerot. Primanjkuje nam živil in mnogih potrebnih surovin, trgovina in obrt sta deloma uničena, industrija deluje v zelo omejenem obsegu. Poleg tega pa nam preti vsled končane vojne obča brezposelnost.

Zato zahtevamo od Narodnega vijeća začasne vrhovne vlade jugoslovanskega ozemlja na tleh bivše bivše avstro-ogrske monarhije v Zagrebu naslednje:

1. da se takoj sestavi v Zagrebu posebna interresortna komisija strokovnjakov iz celega našega jugoslovanskega ozemlja na tleh bivše avstro-ogrske monarhije, ki naj stopi takoj v zvezo z aliiranimi in sosednimi državami, da doseže čimpreje uvoz potrebnih živil, surovin in industrijskih produktov.
2. V svrho podržavljenja vseh rudnikov, železnic in veleindustrije, je pri teh podjetjih takoj uvesti prisilno državno upravo in ukreniti vse potrebno, da preidejo ta podjetja čimprej v državno last. V dosego najekonomičnejše izrabe energetičnih sil na našem ozemlju, je podržaviti vse vodne sile in ustvariti strogo sistematično izrabo. Preskrba ljudstva z najpotrebnejšimi živili je državno organizirati. Ves izvoz in uvoz naj stoji pod strogo državno kontrolo, v kateri namen je ustvariti državno importno in eksportno centralo.

3. Da bodo delavski interesi kar najbolj zajamčeni in da bo uprava delavskih zahtev kar najbolj enotna, zahtevamo takojšnjo ustanovitev oziroma dopolnitev sedanjih poverjeništev za socialno skrb v poverjeništva za delavske zadeve in socialno skrb. Temu poverjeništvu je takoj prideliti vse delavske in socialno politične zadeve in jih istočasno izločiti iz drugih poverjeništev, v kolikor so jim prideljena.

   Pri poverjeništvu za delavske zadeve in socialno skrb je takoj urediti naslednje oddelke:

   1. oddelek za organizacijo delovnega trga in za brezposelnost;
   2. oddelek za invalide in zaostale;
   3. oddelek za socialno zavarovanje;
   4. oddelek za delovno pravo in varstvo delavcev;
   5. oddelek za interesne organizacije in zastope delavstva;
   6. oddelek za stanovanja;
   7. Oddelek za mladinsko skrb.

4. Zahtevamo ustanovitev delavskih zbornic kot avtonomnih oblasti z državno subvencijo. Delavske zbornice imajo braniti delavstvo pred kapitalističnim izkoriščanjem in poravnavati spore med delom in kapitalom. Da se te zbornice čimprej urede, zahtevamo, da stopi vlada v stik z delavstvom v svrho potrebnih predpriprav.

   Da pa bo delavstvo že v prehodni dobi obvarovano kapitalističnega izkoriščanja, zahtevamo ustanovitev začasnih mešanih paritetnih komisij za posamezne stroke, katerih naloga je, da urede spore med delom in kapitalom. Proti razsodbam teh komisij ima vsaka stranka pravico priziva na osrednjo mešano paritetno komisijo v Zagrebu, ki je istotako le prehodnega značaja. V vsaki teh komisij ima vlada svojega zastopnika, ki vodi pogajanja.

5. Narodno vijeće je proglasilo v svojem manifestu z dne 19. oktobra t. l., da bo temeljila jugoslovanska država na gospodarskem demokratizmu in socialni pravičnosti. Z ozirom nato zahtevamo, da se takoj uvede začasno naredbenim pozneje pa zakonitim potom delavska kontrola pri upravi vseh obratov kot prvi korak socializacije produkcijskega organizma.
6. Vse doslej veljavne vzdrževalnine, podpore, zavarovalnine in pokojnine, ki nosijo javnopravni značaj, je redno izplačevati, dokler ne nastopijo take okoliščine, ki odpravijo njih naslov. Prevzeti je celo dosedanje socialno zakonodajstvo in ves tozadevni aparat. V slučajih, kjer so bili zavodi izven našega ozemlja, je takoj ustanoviti osrednji zavod v Ljubljani, oziroma v Zagrebu, in ukreniti vse potrebno, da pridejo akti agende in denar na ta zavod.
7. Zahtevamo razlastitev fidejkomisov, zemljišča raznih fondov in veleposestev na celem jugoslovanskem ozemlju. Da si država SHS zagotovi ta zemljišča kot zemljišča nekdanje avstro-ogrske monarhije, je takoj uvesti prisilno državno upravo. Obenem pa je proglasiti za neveljavne vse transakcije pri teh zemljiščih, ki so bile izvršene po 19. oktobru t. l.
8. Zahtevamo državno kontrolo v svrho racijonalnega obdelovanja zemlje.