Meni

Dok. št. 12
Resolucije, sprejete na ustanovnem zboru Slovenske ljudske stranke na Kranjskem 27. novembra 1905 v Ljubljani13

Zaupniki kat. narodne stranke izrekajo, da je boj za splošno in enako volivno pravico za državni in deželni zbor tako pretežne važnosti za duševno in gmotno blagostanje in napredek slovenskega ljudstva, da se morajo za tem bojem zapostaviti vsa druga javna vprašanja.

Državni in deželni poslanci se za to pozivljejo, da uporabijo v državnem in deželnem zboru najskrajnejša sredstva v dosego splošne in enake volivne pravice, ne zmeneč se za nikake posledice in zapostavljajoč vse druge kakršnekoli ozire, bodisi politiškega ali gospodarskega značaja. Pooblaščajo se zajedno, da podpirajo ono vlado, od koje se prepričajo, da ima resno voljo in zmožnost izvesti v kratkem času splošno in enako volivno pravico.

Zaupniki stranke na današnjem shodu izrekamo glede razmerja napram Ogrom in bratom Hrvatom:

  1. Dasi priznavamo ugodnosti, katere ima skupnost omenjenega zastopstva in vojne sile kakor tudi enako carinsko in trgovinsko ozemlje za obe državni polovici, odklanjamo vendar očividno preobremljnje naše državne polovice, obžalujemo dalje, da se je tekom zadnjih let z nekaterimi dejstvi, kakor s samostojnim nastopom Ogrske na slad[k]orni konferenci v Bruselju, dalje z vpeljavo sladkorne surtaxe in z nekaterimi daleč segajočimi vojaškimi ukrembami kršilo bistvo one celokupnosti, katera je celo po nagodbi iz leta 1867 še preostala habsburški monarhiji ter želimo revizijo nagodbenih zakonov v to svrho, da se uvede strajno povoljno razmerje med Avstrijo in Ogrsko.
  2. Naglašamo, da po našem prepričanju bi bila ničeva in nezakonita vsaka revizija ogrske nagodbe, koji ne bi pritrdilo zakonodajstvo trojedine kraljevine, t. j. kraljestvo Hrvatske, Slavonije in Dalmacije.
  3. Glede reške resolucije smo uverjeni, da je ona izliv čistega hrvatskega rodoljubja, po vsej pravici užaljenega vsled tožnega položaja hrvaškega naroda v obeh državnih polovicah. Z druge strani pa ne moremo prezirati, da pomeni resolucija v svojih praktičnih posledicah usodno državnopravno ločitev Slovencev in Hrvatov, dveh narodov tedaj, ki bi morala biti edina po svojem prizadevanju, kakor sta si edina po krvi in po skupni zgodovini. Nadejamo se od modrosti hrvaških rodoljubnih zastopnikov, da bodo uvaževali prevažne pomisleke svojih slovenskih bratov.
Opombe

13. Slovenec, leto XXXIII, št. 272, Ljubljana, 27. 11. 1905, Slovenska ljudska stranka.