Člen I.

Spreminjaje in dopolnjevaje deželni red za vojvodino Kranjsko, izdan z mojim patentom z dne 26. februarja 1861. l. drž. zak. št. 20, stopijo namesto spodaj oznamenjenih paragrafov deželnega reda, oziroma kot ustavki k posameznim paragrafom nastopna določila:

§ 3.

Deželni zbor obstoji iz petdesetih članov, namreč:

1. Knezoškofa ljubljanskega;
2. z devetinštirideset izvoljenih poslancev in sicer:
   1. deset poslancev velikega posestva,
   2. dvanajst poslancev mest in trgov navedenih v volilnem redu ter trgovske in obrtne zbornice,
   3. šestnajst poslancev za ostale občine vojvodine Kranjske (kmetske občine),
   4. enajst poslancev splošnega volilskega razreda.

§ 11.

Deželni odbor, ki je upravni in izvrševalni organ deželnega zastopa, obstoji pod predsedstvom deželnega glavarja iz petero iz srede deželnega zbora izvoljenih prisednikov.

Deželni glavar imenuje za slučaj zadržka namestnika za vodstvo deželnega odbora iz njegove sredine.

§ 12.

Enega prisednika deželnega odbora volijo poslanci velikega posestva (§ 3., I.), enega poslanci mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornice (§ 3., II.), enega poslanci kmetskih občin (§ 3., III.), enega poslanci splošnega volilskega razreda (§ 3. IV.), ter enega vsi zbrani deželni poslanci iz srede deželnega zbora.

Vsaka taka volitev se izvrši z nadpolovično večino glasujočih.

Če se pri prvi in pri ponovljeni volitvi ne doseže nadpolovična večina, se ima vršiti ožja volitev med tistima dvema osebama, kateri ste pri drugi volitvi dobili največ glasov.

Pri enakosti glasov odloči žreb.

§ 15. a).

Vse volitve, katere ima izvršiti deželni zbor v pripravljalne deželnozborske odseke, se morajo urediti tako, da volijo poslanci volilskega razreda velikega posestva (§ 3., I.), odnosno poslanci volilskega razreda mest in trgov ter trgovske in obrtne zbornice (§ 3., II.), potem poslanci volilskega razreda kmetskih občin (§ 3., III.) in poslanci splošnega volilskega razreda (§ 3., IV.) po enega odsekovega člana, vsi zbrani poslanci pa ostale odsekove člane iz srede deželnega zbora.

Za posamezne nove volitve veljaj volilni način, po katerem se je bil volil odsekov član, čegar mesto se ima izpolniti.

§ 33.

Vsled pravilnega sklicanja zbrani deželni zbor ima v svoj delokrog spadajoče zadeve razpravljati in reševati v sejah.

Razpravna jezika deželnega zbora in njegovih odsekov sta oba deželna jezika.

Deželni glavar odreja, otvarja in zaključuje seje.

Prvosednik je dolžan skrbeti za vzdržavanje miru in reda med posvetovanji deželnega zbora in za to, da se varuje parlamentarna dostojnost. Motenje razprav deželnega zbora in pregreške njegovih članov proti parlamentarni dostojnosti kaznuje prvosednik s klicem k redu.

Ako eden ali več članov deželnega zbora hudo moti mir, se težko pregreši zoper parlamentarni red ali kruto žali deželni zbor ali prvosednika, smejo se dotični člani na dobo največ treh sej izključiti iz deželnega zbora.

Ako misli prvosednik, da je dan povod za izključenje kakega člana, ima sklicati disciplinarni odsek ter, če treba, prekiniti deželnozborsko sejo.

Disciplinarni odsek, ki se ustanovi za deželnozborsko volitveno dobo, obstoji iz petero članov in petero namestnikov. Člani, kakor tudi njihovi namestniki se volijo po predpisu § 15. a tega zakona.

Ako je kak odsekov član začasno zadržan, stopi na njegovo mesto namestnik, ki je bil izvoljen za dotičnega člana.

Če je mesto odsekovega člana trajno izpraznjeno, se ima izvršiti nova volitev (§ 15. a, drugi odstavek).

Za sklepanje v disciplinarnem odseku je potrebna navzočnost vsaj treh članov; predseduje odseku po letih najstarejši izmed navzočih članov. O izključenju in o dobi izključenja sklepa odsek v tajni seji z večino glasov. Svoji razsodbi mora pridejati disciplinarni odsek razloge.

Sklep disciplinarnega odseka ima predsednik deželnega zbora takoj v deželnem zboru razglasiti.

Ako se glasi sklep disciplinarnega odseka na izključenje, pozove prvosednik dotičnega poslanca, da zapusti dvorano.

Priziv zoper ta sklep na deželni zbor je nedopusten.

Izključeni člani ne dobivajo za dobo izključenja nobenih dnevščin.

Ako se deželni zbor odloži ali sklene, se konča veljavnost izključenja.

§ 34.

Deželnozborske seje so javne.

Ako poslušalci motijo razprave deželnega zbora, je po naročilu prvosednika odstraniti nepokojnike, eventuelno izprazniti galerije.

Izjemoma se more napraviti tajna seja, če to želi prvosednik ali vsaj petero članov, in če se po odstranjenju poslušalcev za to odloči deželni zbor.

§ 38.

Za sklepanje v deželnem zboru je treba, da je nad polovico vseh članov navzočih, in za veljavnost sklepa je treba nadpolovične večine navzočih poslancev. Če je število glasov enako, je v razpravi stoječi predlog padel.

Za sklepe o nasvetovanih spremembah deželnega reda je potrebna navzočnost vsaj treh četrtin vseh članov in pritrditev vsaj dveh tretjin navzočih poslancev. Spremembe §§ 3, 12, 15 a, 33 in 38 se pa morejo skleniti le ob navzočnosti vsaj dvainštiridesetih poslancev in ob pritrditvi vsaj treh četrtin navzočih zborničnih članov.

Člen II.

Določbe glede opravilnega reda deželnega zbora in deželnega odbora, katere so v protislovju z določbami tega zakona, se razveljavijo.

Člen III.

Ta zakon stopi v veljavo ob enem z zakonom z dne . . . . . . št. . . . . dež. zak., s katerim se spreminja volilni red za deželni zbor vojvodine Kranjske.²²⁵ Po izvršitvi dopolnilnih volitev, ki jih ukazuje čl. III. (prehodna določba) zadnje imenovanega zakona, ima deželni zbor v smislu §§ 11., 12. in 13. tega deželnega reda brez odloga spopolniti deželni odbor z izvolitvijo prisednika in namestnika iz splošnega volilskega razreda.

Člen IV.

Mojemu ministru za notranje zadeve je naročeno, izvršiti ta zakon.