Člen I.

Spreminjaje in dopolnjevaje volilni red za deželni zbor vojvodine Kranjske , izdan z zakonom z dne 5. novembra 1898. l., štev. 40. dež. zak., stopijo na mesto spodaj oznamenjenih paragrafov volilnega reda za deželni zbor, oziroma kot ustavki k posameznim paragrafom nastopna določila:

§ 3.

Za volitev poslancev mest in trgov tvori:

1. deželno stolno mesto Ljubljana dva volilna okraja in sicer
   1. volilni okraj mesto Ljubljana 1,²²⁷
   2. volilni okraj mesto Ljubljana 2.²²⁸
2. mesto Idrija eden volilni okraj,
3. Kranj, Škofjaloka skupaj eden volilni okraj,
4. Tržič, Radovljica, Kamnik skupaj eden volilni okraj,
5. Postojna, Vrhnika, Lož skupaj eden volilni okraj,
6. Novo mesto, Višnjagora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško, Ribnica skupaj eden volilni okraj,
7. Kočevje eden volilni okraj.

§ 5.

Izmed osmih v § 3 naštetih volilnih okrajev imata volilna okraja mesto Ljubljana 1 in 2 po dva poslanca voliti, vsak drug volilni okraj voli samo po enega poslanca.

Vsi volilci vsakega volilnega okraja tvorijo eno volilno skupino.

§ 7 a).

Volilni okraji za volitev poslancev splošnega volilskega razreda so:

1. Deželno stolno mesto Ljubljana (Krajevna občina).
2. sodni okraj Ljubljana brez krajevne občine Ljubljana,
3. sodni okraji Radovljica, Kranjska gora, Tržič,
4. sodna okraja Kranj, Škofjaloka,
5. sodna okraja Kamnik, Brdo,
6. sodni okraji Vrhnika, Logatec, Idrija, Cerknica,
7. sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož,
8. sodni okraji Litija, Višnjagora, Radeče,
9. sodni okraji Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje,
10. sodni okraji Kočevje, Velike Lašče, Ribnica, Žužemperk,
11. sodni okraji Novomesto, Černomelj, Metlika.

§ 8 a).

Določila § 4., zadnji odstavek, ter § 8. se analogno uporabljajo za volitev v splošnem volilskem razredu.

§ 9 a).

Izmed volilnih okrajev naštetih v § 7 a voli vsak po enega poslanca. Ravnotam imenovane sodne okraje oziroma krajevno občino Ljubljana je razumevati po obsegu okoliša, kakoršen je ob času volitve.

Vsi volilci vsakega volilnega okraja splošnega volilskega razreda tvorijo eno volilno skupino.

§ 13.

Poslance v § 3. naštetih mest in trgov in v § 7. naštetih kmetskih občin volijo neposredno vsi tisti občani, ki imajo po posebnem občinskem štatutu mesta Ljubljane ali po občinskem zakonu pravico voliti občinski zastop in ki niso po §§ 16. in 16. a volilnega reda za deželni zbor izključeni odnosno izvzeti od volilne pravice in kateri

1. v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po osem kron cesarskega neposrednega davka na leto;
2. v občinah, ki imajo manj ko tri volilne razrede, pa tisti po velikosti letnega cesarskega neposrednega davka razvrščeni občinski volilci, ki plačujejo prve dve tretjini vsega tega davka, in razen teh tisti, ki plačujejo najmanj po osem kron cesarskega neposrednega davka na leto.

Tem je prišteti častne občane in vse tiste občane, kateri imajo po § 1. točka 2. občinskega volilnega reda te dežele volilno pravico brez ozira na to, plačujejo li davek ali ne.

§ 13 a).

V splošnem volilskem razredu ima volilno pravico vsaka oseba moškega spola, katera je spolnila 24. leto svoje dobe, katera ima avstrijsko državljanstvo ter po določilih tega zakona od volilne pravice ni izključena ali izvzeta in katera ima v tisti občini vojvodine Kranjske, v kateri naj se izvršuje volilna pravica, na dan, ko se razpiše volitev, vsaj eno leto svoje stanovališče (§ 66, odstavek 1., zakona z dne 1. avgusta 1895, drž. zak. štev. 111).

§ 14.

Volilci smejo svojo volilno pravico izvrševati praviloma samo osebno. Izjemoma se sme volilna pravica v volilskem razredu velikega posestva izvrševati po pooblaščencih. Ženske, potem vojaške osebe v aktivni službi, razun vojaških uradnikov, izvršujejo svojo volilno pravico, katera jim pristoja v volilskem razredu velikega posestva, samo po pooblaščencih. Pooblaščenec mora imeti volilno pravico v tem volilskem razredu ter sme samo enega volilca zastopati.

Pooblastilo za izvrševanje volilne pravice v volilskem razredu velikega posestva se mora glasiti na izvrševanje volilne pravice v tem volilskem razredu ter mora imenovati volitev, za katero se daje.

Izven vojvodine Kranjske izdana pooblastila in preklici pooblastil morajo biti pravilno poverjeni. – Kdor ima pravico voliti v velikem posestvu, ne sme voliti niti v volilskem razredu mest in trgov, niti v volilskem razredu kmetskih občin.

Kdor ima pravico voliti v volilskem razredu mest in trgov, ne sme voliti v nobeni kmetski občini.

Ako je volilec volilskih razredov mest in trgov ter kmetskih občin občan več občin, tedaj izvršuje svojo volilno pravico samo v občini svojega rednega stanovališča, in če v nobeni dotičnih občin nima rednega stanovališča, pa tam, kjer plačuje največ neposrednega davka.

Člani trgovinske in obrtne zbornice, potem člani takih korporacij in družeb, katere imajo volilno pravico, niso zadržani izvrševati svojo osebno volilno pravico v svojem volilskem razredu.

Volilna pravica v volilskih razredih, navedenih v predstoječih odstavkih, ne izključuje izvrševanja volilne pravice v splošnem volilskem razredu.

§ 15.

V deželni zbor se sme voliti vsak, kdor ni izključen niti izvzet od volilne pravice v zmislu tega zakona, če je

1. avstrijski državljan,
2. trideset let star,
3. samopraven in če
4. ima volilno pravico za deželni zbor v kateremkoli volilskem razredu dežele.

Isto velja tudi glede poslancev trgovske in obrtne zbornice.

§ 16 a).

Trajno ali časno aktivno službujoči častniki, vojaški duhovni, gažisti brez činovnega reda in osebe iz moštvenega stanja oborožene sile, oziroma orožništva – vštevši časno na dopustu bivajoče osebe – ne morejo, izvzemši v § 14. navedeni slučaj, niti voliti, niti biti voljeni.

Od zmožnosti voljeni biti so razun zgoraj navedenih oseb izvzeti tudi vsi trajno ali časno aktivno službujoči uradniki oborožene sile.

Določila tega paragrafa pa ne veljajo glede tistih oboroženi sili pripadajočih oseb, katere službujejo ob dotičnem času aktivno samo vsled zakonite dolžnosti do opravljanja orožnih (službenih) vaj.

§ 18.

Splošne volitve je razpisati tako, da se najprvo volijo poslanci splošnega volilskega razreda, na to poslanci za kmetske občine, potem poslanci za mesta in trge ter trgovsko in obrtno zbornico, naposled pa poslanci za veliko posestvo, ter da vsaki izmed prvonavedenih treh volilskih razredov voli po vsej deželi na eden dan.

§ 19.

Razpis splošnih volitev je dati na znanje po uradnem deželnem časniku in z lepaki po vseh občinah vojvodine Kranjske.

Posamezne volitve se za veliko posestvo razpišejo po uradnem deželnem časniku, za mesta in trge, za kmetske občine in za splošni volilski razred pa tudi z lepaki po tistih občinah, katere tvorijo volilni okraj.

§ 20.

Volilce vseh volilskih razredov, kateri tvorijo po določilih tega volilnega reda eno volilno skupino, izvzemši volilce trgovske in obrtne zbornice, je vpisati v posebne imenike (volilske imenike) po abecednem redu.

V volilskem razredu mest in trgov je volilce vsakega po § 3., v ta volilski razred uvrščenega kraja vpisati v eden volilski imenik.

V volilskem razredu kmetskih občin in v splošnem volilskem razredu je volilske imenike sestaviti po krajevnih občinah.

Ako naj volilci več krajevnih občin volijo v skladnem volilnem kraju, tedaj imajo biti podlaga volitvi volilski imeniki posameznih krajevnih občin, razvrščeni kot delni imeniki drug poleg drugega, ne da bi bilo treba iz njih sestaviti skupni, vse za volitev v tem volilnem kraju poklicane volilce po abecednem redu obsegajoči imenik.

Organi, ki so poklicani za sestavo volilskih imenikov, morajo iste imeti v evidenci.

§ 24.

Volilske imenike za druge volilske razrede sestavi občinski predstojnik (župan), kateremu se je pri tem natančno ravnati po določilih §§ 10., 13., 13. a, 16. in 16. a.

Imenike mora občinski predstojnik v občinskem uradu razgrniti vsakomur na vpogled. Istočasno je objaviti to razgrnitev z dostavkom, da se smejo zoper imenike vlagati ugovori tekom osemdnevne reklamacijske dobe pričenjajoče se z dnevom izvršene objave.

Istopis volilskega imenika mora občinski predstojnik predložiti neposredno predpostavljenemu državnemu političnemu oblastvu.

Pri sestavljenju volilskih imenikov za volilski razred mest in trgov, kakor tudi za volilski razred kmetskih občin, morajo za podlago služiti imeniki občinskih volilcev, ki so bili pri poslednji volitvi občinskega zastopa veljavno popravljeni.

§ 27.

Za izvršitev volitve poslancev je volilcem z izkaznicami vred dostaviti glasovnice, katere morajo biti prirejene za toliko poslancev, kolikor jih je voliti, ter imeti za volitve velikega posestva in trgovske in obrtne zbornice uradni pečat deželnega oblastva, za druge volitve pa uradni pečat, neposredno predstojnega državnega političnega ali izkaznice izdavajočega občinskega oblastva (§ 26.), in pa nadalje vsekakor opazko, da se bode vsaka druga ne uradno izdana glasovnica smatrala za neveljavno.

Namestu glasovnic, ki so se izgubile ali postale neporabne, mora na zahtevo volilcev izročiti jim druge glasovnice tisto oblastvo, kateremu pristaje njih prvo izdajanje, ali pa na dan volitve volilni komisar.

Volilni komisar daje tudi za izvršitev ožje volitve (§ 43.) potrebne glasovnice.

§ 29.

V vsaki volilni skupini se vodstvo volitve, ki jo je izvršiti ob navzočnosti volilnega komisarja, poveri volilni komisiji, katera ima sestavljena biti takole:

1. Za volilski razred velikega posestva iz štirih od volilcev in iz treh od deželnega predsednika imenovanih članov;
2. za vsaki kraj, ki je uvrščen v volilski razred mest in trgov, odnosno za vsako volišče, iz župana ali od njega postavljenega namestnika in iz treh članov občinskega zastopa volilnega kraja in iz treh od volilnega komisarja izmed volilcev imenovanih članov;
3. za trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani po predpisih obstoječih za druge volitve v trgovski in obrtni zbornici;
4. za vsak volilni kraj, odnosno za vsako volišče kmetskih občin in splošnega volilskega razreda iz dveh od občinskega zastopa volilnega kraja in iz dveh od volilnega komisarja izmed volilcev imenovanih članov. Na ta način določeni štirje člani izvolijo z nadpolovično večino petega člana volilne komisije. Če se taka večina glasov tudi pri ponovljeni volitvi ne doseže, imenuje tega člana volilni komisar.

Volitev članov, ki jih imajo voliti volilci velikega posestva ter volilci mest in trgov, je izvršiti z glasovnicami, katere oddado na poziv volilnega komisarja ob pričetku te volitve navzoči in izkazani volilci, izvršujoči pri tem svojo, kakor tudi v volilskem razredu velikega posestva od njih zastopano volilno pravico.

Presojati volilno legitimacijo pri tej volitvi pristaje volilnemu komisarju. Ugovorov ali protestov nima dopuščati.

Tiste, ki so pri tem glasovanju dobili največ glasov, smatrati je izvoljene.

Če je več oseb, nego jih je potrebnih za polno število, dobilo enako število glasov, odloči med njimi žreb, ki ga vzdigne volilni komisar.

Ako se ni sešlo za ustanovitev volilne komisije potrebno število volilcev, opravi posle volilne komisije volilni komisar.

Volilnega komisarja za veliko posestvo, za v § 3. pod 1., in v § 7. a pod 1., omenjene volilne okraje in za trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani imenuje deželni predsednik, za ostale volilne okraje politično oblastvo prve stopinje.

Posel volilnega komisarja je, brezkvarno določilom veljavnim za javne uradnike, častna služba, katero prevzeti je vsak dolžan, kdor ima v volilnem kraju volilno pravico.

§ 32.

Predsednik volilne komisije mora zbrane volilce opozoriti na vsebino §§ 15., 16. in 16. a volilnega reda o svojstvih, ki so potrebna za zmožnost voljen biti; razložiti jim mora, kako se bodo oddajali in šteli glasovi, ter jih pozvati, naj oddajo svoje glasove po svobodnem prepričanju brez vseh samopridnih postranskih namenov tako, kakor mislijo po svoji najboljši vednosti, da je najkoristneje za splošni blagor.

§ 42.

Kadar se pri glasovanju za tega ali onega poslanca, ki ga je voliti, ne doseže nadpolovična večina glasov, je odrediti ožja volitev.

Če se pokaže pomanjkanje potrebne večine glasov v slučajih § 40. pri po glavni volilni komisiji izvršenem skupnem štetju glasov, provzroči okrajni glavar v vseh dotičnih volilnih krajih ožjo volitev, katere skupni izid mora tudi dognati glavna volilna komisija iz volilnih spisov posameznih volilnih komisij.

Za volilne okraje, navedene v § 3. pod 1., in § 7. a pod 1. odredi ožjo volitev deželni predsednik.

§ 45.

Deželni predsednik mora, pregledavši dospele volilne spise, vsakemu izvoljenemu poslancu, zoper katerega ne obstoji nobeden v § 16. in 16. a določenih izključivnih oziroma izjemnih razlogov, izgotoviti in dostaviti dati volilno poverilo.

To volilno poverilo daje izvoljenemu poslancu pravico vstopiti v deželni zbor in vstvarja domnevo veljavnosti njegove volitve za toliko časa, dokler se ne določi nasprotno.

Vse volilne spise mora deželni predsednik poslati deželnemu odboru; le ta jih ima presoditi in o njih poročati deželnemu zboru, kateremu pristaje odločba o dopustitvi izvoljenih (§ 31. deželnega reda).

§ 46.

Za sklep deželnega zbora o nasvetovanih spremembah deželnozborskega volilnega reda je potrebna navzočnost najmanj treh četrtin vseh članov in pritrditev najmanj dveh tretjin navzočih poslancev. Spremembe §§ 1., 2., 3., 11., 12. in 46. se pa morejo skleniti le ob navzočnosti najmanj dvainštiridesetih poslancev in ob pritrditvi najmanj treh četrtin navzočih zborničnih članov.

Člen II.

Ta zakon stopi ob enem z zakonom z dne . . . . . . . . štev. . . . . . dež. zak., s katerim se spreminja deželni red za vojvodino Kranjsko, v veljavo.²²⁹

Člen III.

(Prehodna določba).

Takoj, ko stopi ta zakon v veljavo se imajo razpisati dopolnilne volitve dveh novih poslancev mesta Ljubljana iz mestne kurije (§ 3 točka 1.) in poslancev splošnega volilnega razreda (§ 7 a). Vsi ti mandati ugasnejo enodobno z mandati že izvoljenih poslancev drugih volilskih razredov. Za kompletorično volitev dveh novih poslancev ljubljanskih v cenzus-kuriji bo veljala še cela Ljubljana kot en sam volilni okraj.

Člen IV.

Mojemu ministru za notranje zadeve je naročeno, izvršiti ta zakon.