Meni

Dok. št. 175
Stališče predstavnika Jugoslovanske socialnodemokratske stranke Antona Kristana o nujnem predlogu Pokrajinske vlade za Dalmacijo za takojšnjo združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s kraljevinama Srbijo in Črno goro, podano na seji Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani 21. novembra 1918307

Proti predlogu308 sta izražala v obširnem govoru poverjenika dr. Brejc 309 in Kristan tehtne pomisleke: s tem se ustvari diktatura ene osebe, ki imenuje in seveda tudi odstavlja voditelje države; čas, kdaj se skliče konstituanta je popolnoma nedoločen, ker je pojm o tem, kdaj vlada na Balkanu mir in red, podvržen samovoljnemu tolmačenju provizorične vlade. Tudi se je bati, da se imenuje vojaški guverner v posameznih deželah in se bodo vršile volitve v konstituanto pod različnim pritiskom.

Opombe

307. Zapisnik 20. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani, z dne 21. novembra 1918. Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921: 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919 (za objavo pripravil Peter Ribnikar). Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1998, str. 123–124.

308. Nujni predlog Pokrajinske vlade za Dalmacijo z dne 16. 11. 1918, je Narodni vladi SHS v Ljubljani 19. 11. 1918 iz Zagreba posredoval poverjenik za Slovenijo v predsedstvu Narodnega Vijeća SHS dr. Albert Kramer. Kramer je zahteval, naj Narodna vlada nanj odgovori še isti večer ali najkasneje prihodnji dan. Čeprav so od Narodne vlade pričakovali takojšen odgovor, se je ta na svoji seji 19. 11. 1918 s predlogom sicer seznanila, vendar o njem ni razpravljala, saj je menila, da se morajo pred tako važno odločitvijo njeni člani najprej posvetovati s svojimi strankami. Odločitev o tej zadevi so preložili na sejo vlade 21. 11. 1918. Predlog Pokrajinske vlade za Dalmacijo je zagovarjal stališče, naj se bodoča jugoslovanska država do končne odločitve ustavodajne skupščine začasno oblikuje kot monarhija pod srbsko dinastijo Karađorđevićev. Po predlogu dalmatinske pokrajinske vlade bi notranja ureditev bodoče države predstavljala kompromis med centralističnim ustrojem s skupnimi organi oblasti za celo državo in ohranitvijo pokrajinskih avtonomij za zgodovinsko razvite jugoslovanske državnopravne enote. – Podrobneje o tem glej Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918 : študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana : Modrijan, 1998, str. 133–136. Besedilo predloga glej v Ferdo Šišić: Dokumenti o postanku Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca 1914.–1919. Zagreb : Matica Hrvatska, 1920, str. 268–269.

309. Poleg Antona Kristana je predlog Pokrajinske vlade za Dalmacijo kritično obravnaval tudi predstavnik Vseslovenske ljudske stranke dr. Janko Brejc.