Slovenski in istersko-hrvatski državni in deželni poslanci, neomahljivo stoječ na temelju svojih národnih in državnih pravic, izjavljajo, da bodo v državnem in deželnih zborih skupno delovali, ter uporabljali vse svoje moči v to svrho, da se odstranijo krivice, ki se godé slovenskemu in hrvatskemu narodu.

Iz člena 19. tem. zak. z dné 21. decembra 1867 št. 142 drž. zak. izhaja pravica zahtevati, da uradi vsake vrste s slovenskim prebivalstvom v slovenskih pokrajinah izključno slovenski poslujejo in se zahteva v ta namen:

1. da vlada imenuje za urade v slovenskih pokrajinah uradnike v govoru in pismu popolnoma zmožne slovenščine, katere znanje imajo dokazati pred redno komisijo višjega sodišča, oziroma namestništva;
2. da vlada tudi sama čuva nad tem, da se oblastva v poslovanji s slovenskim prebivalstvom v istini slovenščine poslužujejo.

Ravno isto se zahteva gledé uradov za hrvatski jezik v Istri.

V pospeševanje in olajšanje tega se zahteva, da se napravi oddelek štajerskega namestništva za Spodnji Štajer po vzgledu onega za južno Tirolsko, da se ustanovi v Ljubljani višje deželno sodišče za slovenske in isterske pokrajine; da se ustanovi v Ljubljani pravniška akademija z vsemi pravicami vseučiliških fakultet in popolno pariteto slovenskega in hrvatskega učnega jezika.

Opiraje se na ravno isti člen temeljnih zakonov je gledé šolstva zahtevati:

1. da se ljudska šola, namenjena odgoji slovenske oziroma istersko-hrvatske mladine, povsod vredi na podlagi verskega izpovedanja in z izključno materinim učnim jezikom, da se za njo potrebno učiteljsko osobje pridobi s primerno vreditvijo dotičnih učiteljišč, ter da se šolsko nadzorstvo deželno kakor tudi okrajno izroča le nadzornikom, ki so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika popolnoma zmožni.

   Ravno isto velja gledé obrtnih šol, katerih ustanovitev naj vlada nadaljuje, v prvi vrsti pa naj popolni obrtno šolo v Ljubljani, obrtno šolo v Trstu pa tako preustroji, da se bode nekoliko predmetov podučevalo tudi v slovenskem jeziku.

2. Da se na novo oživotvori gimnazija v [Kranju] in popolni v višjo gimnazijo, ter da se napravijo slovenske vzporednice razun na gimnaziji v Mariboru tudi na gimnazijah v Celji, Gorici in Trstu, za hrvatsko mladino v Istri pa da se na novo otvori gimnazija v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom, ali pa, da se vsaj napravijo hrvatske paralelke na državni gimnaziji v Pulji.

   Vodstvo in nadzorništvo za slovensko in hrvatsko mladino namenjenih srednjih šol, oziroma paralelk, naj se izroča takim ravnateljem in deželnim šolskim nadzornikom, kateri so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika zmožni v besedi in pisavi.

3. Deželni šolski svèt v Gradcu in Celovcu naj se razdeli v dva oddelka, v slovenski in nemški.
4. Pravica absolviranih srednješolskih dijakov iz Dalmacije in Istre obiskovati vseučilišče v Zagrebu naj so raztegne tudi na mladeniče s Tržažkega, Goriškega, Kranjskega, Štajarskega in Koroškega.

Zbrani slovenski in istersko-hrvatski poslanci spoznavajo za potrebno, da se preustroji objektivno postopanje v tiskovnih zadevah in obdá z garancijami, da njegova uporaba ne bode, kakor je bila doslej, pogubna svobodnemu tisku v obče ter slovenskemu in hrvatskemu posebej.