Na javnem shodu dne 24. novembra 1918. v Ljubljani zbrani zastopniki prebivalcev iz okupiranih ozemelj Goriške, Trsta, Istre, Notranjske in vseh drugih še nezasedenih slovenskih pokrajin ugotavljamo:
- Da vstraja ves narod neomajeno na od predsednika Wilsona proklamiranem načelu narodne samoodločbe, v smislu katera se je opetovano izjavil, zlasti pa na zasedenem ozemlju, za narodno in politično združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno edinstveno, suvereno državo, tako potom plebiscita, kakor na slovesen način, po svojih zastopnikih v Zagrebu dne 29. oktobra 1918.
- Da je položaj vseh teh pokrajin vsled likvidacije bivše avstro-ogrske države in razpada njene armada postal velekritičen zlasti na okupiranem ozemlja, kjer vsled rekvizicij, interpelacij, zaprtja mej in ustavitve prometa ter vsled politične brezpravnosti in nepodučenosti ljudstva o položaju, dalje vsled nameravanih deportacij, grozi naravnost gospodarska, prehranjevalna, politična in nacijonalna katastrofa, ki bi se mogla vsled obupnega položaja izcimiti v krvoprelitje, tembolj ker nimamo nikakega mednarodnega priznananega zastopstva, niti mednarodnega varstva.
- Da Narodno vijeće v Zagrebu in Narodna vlada v Ljubljani nista še mednarodno priznani in vsled tega ne moreta ščititi naših koristi in nas mednarodno zastopati.
Zato se obračamo na kraljevo srbsko vlado z nujno prošnjo, da nemudoma ukrene vse potrebno vnaše varstvo in
- imenom ententnih in zedinjenih severo-ameriških držav zasede s svojimi četami jugoslovanske ozemlje in prevzame vojaško organizacijo in vodstvo naših čet.
- izposluje zasedbo okupiranega ozemlja potom drugih ententnih in amerikanskih čet.
- posreduje kar najnujnejše, da se izstradano prebivalstvo, zlasti ono v okupiranem ozemlju, preskrbi z zadostnimi živili in končno izposluje povratek vseh internirancev in izgnancev v njih domačije ter obnovitev polne politične in osebne svobode.