I.

Ob pričetku petega vojnega leta povdarja delavstvo ponovno in energično svojo trdno voljo po skorajšnjem splošnem miru brez aneksij in kontribucij na podlagi samoodločbe narodov, pozivlja vlado, da uredi v to svrho svojo zunanjo politiko na način, ki ne bo ovirala marveč pospeševala zbližanje med vojujočimi se narodi in tako omogočila odpraviti vojno, ki tvori poglaviten vzrok vseh dosedanjih življenjskih stisk in se pridružuje z zadoščenjem akciji socialističnih strank, ki gre za tem, da nadaljuje delavstvo iz svoje strani edino resno delo, ki nas zamore z gotovostjo privesti do zaželenega pravičnega miru.

II.

Vseslovenski delavski dan vabi vse strankine pristaše na združeno neumorno delo v svrho ojačenja in poglobitve strankinih organizacij, ki so edino jamstvo za uspešno izvedbo vseh onih neštevilnih bojev, ki nam jih nalaga sedanja, vse temelje človeške družbe preobrazujoča doba. Jugoslovansko delavstvo in delavstvo vseh narodov naj strne vse svoje sile, naj dela zavestno za oživotvorjenje nove, nele formalne, marveč dejansko delujoče internacionale, katere nujni predpogoj bodi zmagovito uveljavljenje ciljev miru, ciljev socialne in narodne osvoboditve.

Vseslovenski delavski dan protestira najodločnejše proti političnemu kurzu, ki ovira na zunaj sklenitev takojšnjega, sporazumnega, miru, na znotraj pa nasilno onemogočuje vsako pravično rešitev narodnih problemov ter sploh demokratizacijo celokupne države.

Jugoslovansko delavstvo bo nastopilo energično proti vsaki politiki, ki bi hotela ohraniti nadalje nadvlado enega narodnega življa nad drugim. In ker vidi v rešitvi narodnih problemov v zmislu enakopravnosti in politične samostojnosti načelo pravičnosti in naravno potrebo danega socialnega razvoja ter v delu za to rešitev eno najvažnejših nalog socialističnega boja, proglaša v zmislu svojih, žal ob indiferenci meščanskih strank pred desetletjem podanih tozadevnih izjav ponovno svojo trdno volijo po – združitvi našega troimenega naroda v lastno demokratično državo – ter da bo v dosego tega cilja zastavilo vse svoje sile.

Glede ureditve mej Jugoslavije pa stoji slovensko socialistično delavstvo na stališču sporazumnega dogovora s prizadetimi narodi, ter ima biti zato naša vodilna misel načelo samoodločevanja in plebiscit. Medsebojni odnošaji med narodi, ki žive na skupnem ozemlju skupno življenje se naj urede na način, ki bo najmanj škodoval skupnim interesom prizadetih narodov. Želimo zato predvsem, da bi se italijanski in nemški sodrugi o tem konkretnejše izrazili in stopili v dogovor z našo jugoslovansko socialno demokratično stranko.

Jugoslovansko socialistično delavstvo je v načelu in v praksi za samostojni nastop vseh političnih strank, tudi ker ve, da je i v boju za skupni cilj samostojni, paralelni nastop političnih strank češče učinkovitejši in za stvar samo koristnejši, ker ne veže rok ne enim ne drugim. Ker pa ne more izključevati v tej izvanredni zgodovinski dobi eventuelne potrebe skupnega nastopa z vsemi drugimi strankami v narodu, prepušča v takem slučaju uravnanje strankine taktike izvrševalnemu odboru, odnosno strankinemu zboru, ki se naj po potrebi nemudoma skliče ob pričetku petega leta vojne.