Narodnost in nje pojmovanje.

J. D. S. je narodna stranka. V naši narodnosti vidimo poleg skupnosti jezika, skupnost kulturnih in socijalnih posebnosti, ki jih je ustvarilo ljudstvo tekom stoletij. Te posebnosti jamčijo našemu narodu nravni in gmotni obstoj, zato zahtevamo, da se vpoštevajo in goje. Narodnost nam je živa tvorna sila, ki se mora uveljavljati v vsem javnem in zasebnem življenju: v rodbini, v šolstvu, v skupni družabni vzgoji, v znanosti, umetnosti, slovstvu, pri izvajanju politike, v javni upravi, v pravnih in socijalnih uredbah.

Enakopravnost in svoboda državljanov.

J. D. S. je demokratska stranka. Volja ljudstva je merodajni činitelj javnega življenja. Vsi državljani so enakopravni. Ne priznavamo posameznikom, stanovom in napravam nobenih predpravic. Pod zunanje enakimi predpogoji naj si vsakdo lahko vstvari človeka vredno življenje. Odklanjamo vsakršno omejitev državljanske svobode.

Stanovska in razredna nasprotstva ter vsenarodna politika.

Ne utajujemo si nasprotij med stanovi in razredi prebivalstva. Vendar se spričo današnjega stanja naroda ne moremo odločiti za tvorbo političnih strank, ki bi združevale le pripadnike enega stanu in razreda. Naš narod se bori še za svobodo in narodno državo, to je, za pogoje neodvisnega gospodarskega in duševnega napredka. Ogromno njegovo večino [tvorita] kmet in od njegovega prospeha odvisno malomeščanstvo z relativno maloštevilnim industrijskim delavstvom. Med temi stanovi so razredne razlike še malo nerazvite in niso dovolj jake, da bi same po sebi onemogočale enotno politično organizacijo. J. D. S. stoji na stališču, da se more narodna celota uspešno razvijati le, če se enakomerno dvigajo vsi stanovi naroda in zlasti šibki sloji. J. D. S. je proti vsaki politiki, ki bi merila na to, da bi živel en stan na stroške drugih stanov, zlasti pa tudi odklanja izigravanje enega stanu proti drugemu. Le demokratska politika, ki ima pred očmi vse stanove in celoto naroda, more preustrojiti državo ter dvigniti v njej posameznike. J. D. S. stremi za koncentracijo sil in jih hoče izravnavati v prid skupnemu smotru.

Žensko vprašanje.

Žena bodi možu enakopravna v kulturnem, pravnem, političnem in socijalnem oziru.

Volilna pravica in plebiscit.

Uvede naj se za moške in ženske splošna, enaka, tajna ter direktna volilna pravica s proporcem v vse zakonodajne, avtonomne in strokovne javne zastope. Ker hočemo, da pride pri volitvah do izraza čista volja ljudstva zahtevamo sredstva, ki jamčijo za popolno volilno svobodo. – V zadevah, ki so odločilnega pomena za narodno, kulturno, politično, gospodarsko socijalno življenje države, naj odločuje ljudstvo s plebiscitom.

Narodna država Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Stoječ na stališču narodnega edinstva S. H. S. ter naslanjajoč se na načelo samoodločbe narodov, zahteva J. D. S. – v zmislu izjav naših jugoslovanskih državnih poslancev – svojo neodvisno, na demokratskih načelih urejeno narodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Občina kot temelj.

Temelj državne organizacije bodi avtonomna velika občina, v nje delokrog spadajo javnopravna opravila najnižje inštance. Dualizem avtonomne in državne uprave mora pasti.

Okrožja.

Ravnotako skrbi avtonomna okrožna organizacija na svojem ozemlju za širše naloge javne uprave.

Načela v upravnem poslovanju.

Uprava bodi demokratična in enostavna, da more s čim manjšimi stroški vršiti svoje naloge, in tako urejena, da so izključeni pojavi strankarstva in korupcije.

Upravno sodstvo.

Vsi sklepi, odločbe in ukrepi upravnih oblasti morajo biti vselej utemeljeni z razlogi. Podvrženi so neodvisnemu upravnemu sodstvu, da se s tem onemogoči vsaktera pristranost, osebnost in korupcija. Upravni činovniki so za svoje poslovanje osebno odgovorni. Z njimi jamči nerazdelno država, oziroma prizadeta javna korporacija.

Uradniško in jezikovno vprašanje.

Uradnik bodi politično povsem neodvisen in varovan nasilja in krivičnosti predstojnikov. Samoobsebi umevno spadajo na vsa javna uradniška mesta v našem narodu le njega sinovi. Njegov jezik je izključno uradni jezik.

Splošna načela.

J. D. S. je za svobodo prepričanja ter za njega svobodno izražanje in uveljavljanje.

V umski zmožnosti posameznikovi, v njega strokovni in moralni sposobnosti vidimo temelj in izhodišče vsakega zdravega napredka.

Povzdiga moralne osebnosti v dosego poštenega in energičnega značaja v zasebnem in javnem življenju je bistven del našega programa.

J. D. S. in umetnost.

V popolnost kulturnega življenja spada tudi umetnost. Hočemo iskati in uporabljati sredstva, s katerim se povzdigne med narodom smisel za lepoto v vseh strokah umetnosti.

Izobrazba in vzgoja v šoli.

Šola izobražuj državljana, da bo duševno in telesno pripravljen za praktično življenje, in svoboden po duhu in željan napredka. Vzgaja naj ga v demokratičnem duhu zdrave človečnosti, socijalne odgovornosti in narodne zavednosti, ki rodi v posamezniku čut socijalne pravičnosti, ljubezen do dela in plemenito samozavest.

Brezplačnost šolstva.

J. D. S. zahteva podržavljenje in brezplačnost vsega šolstva. Nadarjene ljudi, ki so brez sredstev, je treba iz javnih sredstev podpirati tako, da se bodo mogli brez skrbi posvetiti poljubnim študijam.

Šolstvo.

Na temelju ljudskim potrebam ustrezajoče praktične in obvezne ljudske šole je zgraditi praktično nadaljevalno, strokovno, kmetijsko, obrtno, umetniško-obrtno in trgovsko šolstvo, ki naj zbudi vse ljudske zmožnosti in ustvari temelj za gospodarsko in umstveno napredovanje.

Srednje in višje šolstvo vseh strok naj ostane vedno v stiku z narodom. Skrbi naj za to, da se širi med ljudstvom vse, kar je dognala znanost. Poglobi naj mu umevanje znanstvenega dela in jači spoštovanje do njega.

Ljudska izobrazba.

Osnuje naj se organizacija, vzdrževana iz javnih sredstev, tudi za ljudsko višjo izobrazbo.

Širiti ljudsko izobrazbo s knjižnicami, čitalnicami, izobraževalnimi društvi, predavanji, razstavami in drugimi sredstvi je zlasti dolžnost inteligence. Posebno važnost je pri tem polagati na sodelovanje dijaštva.

Verstvo.

Spoštujemo verstva kot naraven činitelj v človeškem čustvovanju. Isto velja za njega javno udejstvovanje; njega svobodo mora varovati država. Stojimo na stališču verske strpnosti in enakopravnosti vseh verskih naziranj, smo pa zoper vsako strankarsko zlorabljanje verstva. Cerkvene organizacije naj so neodvisne in napram državi povsem enakopravne.

Uvod.

Jugoslovanska zemlja, ležeča na važnem križišču ob Jadranskem morju, bogata vodnih sil, rud, gozdov in drugih prirodnih zakladov, ima vse predpogoje, da se v njej kot samostojni državi razvije blagostanje. Poklicana je zavzemati odlično mesto tudi v svetovnem gospodarstvu.

Gospodarska osamosvojitev.

Narod, ki je gospodarsko odvisen, še ni svoboden, ko je dosegel politično svobodo. Radi tega stremimo na vso moč za tem, da se nam narod in njega država na gospodarskem polju vsestransko osamosvojita; produkcija domačega poljedelstva, domače industrije in obrti naj se nam z izrabo vseh sil, ki jih nudi naša zemlja, dvigne tako visoko, da bomo krili svoje potrebe čim največ sami, popolnoma pa zlasti vse one, ki so za življenje neobhodno potrebne. Trgovina na domačih tleh in ono, ki pojde preko njih, zaslužek iz vseh vrst transporta, zlasti brodarstva, moramo držati v lastnih rokah.

Splošna vodila gospodarskega programa.

Socijalno strukturo družbe hočemo izpremeniti pred vsem s tem, da izročamo politično moč v roke širokih mas s popolno demokratizacijo uprave in sodstva. Demokratizem pa tudi ni čist, če imajo enostransko premoč gospodarsko šibkejši sloji. Stojimo načelno na strani gospodarsko šibkejših in hočemo pospeševati, ustanavljati in podpirati vse vrste strokovnih organizacij ter druge gospodarske samopomožne združitve.

Socijalizacija gospodarstva.

Smo za socijalizacijo gospodarstva. Vse gospodarstvo naj se podredi interesu celote (družbe). Veliki obrati, zlasti taki, ki imajo namen zadovoljevati potrebe širokega kroga prebivalstva, naj v čim večji meri preidejo v javne roke (v roke države, okrožja, občine, kakor so pač interesi obsežni), n. pr.: železnice, premogovniki, izraba vodnih sil itd. Posebno pospeševanje gre vsem obratom, ki naj zadovolje pereče potrebe ljudstva (hrano, obleko, obutev itd.). Kjer je oblika zasebnega gospodarstva tudi interesom celote najbolj prikladna (srednje in malo kmetijstvo, kakor tudi obrti), tam naj se z javno pomočjo in z asocijacijo (zlasti z zadružništvom) nudijo tem obratom kapital, stroji in druga pomožna sredstva, da čim najbolj izrabijo ugodnosti večjih obratov. Pri vsem tem se še vedno lahko razvija osebna podjetnost, ki bo rodila nove obrate, za katere zadružna oblika še ni dovolj gibčna. V zdravem delovanju ne bo zasebnega prizadevanja nič ovirala regulacija, ki si jo nad njim pridrži družba. Ta naj odpravi vse širokim slojem škodljive izrastke.

Strokovne organizacije.

Posebno važnost polaga J. D. S. na stanovske strokovne organizacije, ki so najuspešnejše sredstvo za okrepitev gospodarsko šibkega delavstva, obrtništva in kmetijstva. Strokovno združevanje, ki naj tvori gospodarsko organizacijo posameznih stanov, naj bo po zakonu obvezno, a strokovni pripadniki naj se združujejo ne glede na raznost splošnih političnih nazorov.

Zahtevamo ločitev trgovskih zbornic od obrtnih ter ustanovitev delavskih, kmetijskih svetov in drugih strokovnih javnih zastopstev, kjer naj praktiki in teoretiki tekmujejo v prizadevanju za duševno, socijalno in gospodarsko povzdigo posameznih stanov.

Socijalno varstvo ljudstva.

Socijalna zakonodaja naj varuje zdravje ljudstva in naj v ta namen regulira delavnik in delavske pogoje, zakaj noben gospodarski napredek ni trajen, ako rentabiliteta sloni na zlorabi zdrave sile ljudstva. Še posebno varstvo je potrebno za šibkejše: za stare ljudi, za mladostne, za žene. Bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje [je] treba posplošiti, a pri tem uvaževati posebne stanovske razmere. Vse vrste zavarovanja (zlasti tudi proti požaru, ujmam, smrti in nezgodam) naj prevzame javna uprava.

Gospodarska podjetja in politično strankarstvo.

Gospodarska podjetja naj stoje, kolikor so namenjena splošnim potrebam, izven strankarsko-političnih borb. Zlasti velja to za zadružništvo, kjer naj bi se s sporazumom strank izločila vsaka strankarska politika in zloraba v strankarske svrhe. Zadružništvo smatramo za vsenarodno zadevo. Zavzemati se hočemo za njega enotno organizacijo.

Kmetijstvo.

Vojna je znova pokazala važnost kmetijskega stanu, ki je zdravo ogrodje zlasti našemu narodu. Vsi stanovi so spoznali, da je intenzivna produkcija na domačih tleh življenjske važnosti za ves narod. Dalekosežen je pomen velikega izvoza poljedelskih pridelkov ter nujnost poljedelske industrije, ki bi – ako bi se pri nas smotreno in temeljito organizirala – najbolj pospeševala kmetijstvo. Treba, da država in javnost storita vse, da se ohrani ta stan na domači zemlji, in sicer zdrav, podjeten in neodvisen. Fidejkomisi naj se odpravijo, razdrobljenje kmetij pa zapreči, da se nam tako varuje zdravo zaokrožena kmetija, ki more, moderno izrabljena, nuditi kmetovalcu toliko, da lahko z družino pošteno živi in preskrbi deco.

Delavstvo.

Vrednosti nastajajo zlasti iz dela. Krivično je, če gospoduje denar nad delom in človekom, ki dela. Zato zahteva J. D. S., naj bo pri dobičku iz produkcije pravično soudeležen tudi delavec.

Zahtevamo od zakonodaje, da ravno tako, kakor druge stanove, čuva in brani tudi delavca kapitalističnega izkoriščanja ter tudi temu stanu omogoči se dvigniti socijalno in gospodarsko. Delavno razmerje ne sme biti samo urejeno z enostavno pogodbo, marveč mora biti radi ekonomske šibkosti delavca napram delodajalcu v pretežni meri podvrženo zakonitemu varstvu in javnemu vplivu: Zahtevamo splošno socijalno zakonodajo, ki bo v prid delavcu v vseh vrstah obratov, v prid njegovemu zavarovanju zoper bolezen, v prid zavarovanju za slučaj materinstva, proti nezgodam, za invaliditeto, za starost in brezposelnost. Za obrate, kjer si stojita nasproti kapital in delavstvo, zahtevamo kolektivno pogodbo z obveznim tarifom in razsodiščem. V tem razsodišču naj bodo enakomerno zastopani delavci in delodajalci, predseduje pa naj mu od postavodajne skupščine imenovan funkcijonar. To razsodišče je stalno. Rešuje vse spore. Zlasti je poklicano v zvezi z razsodišči iste stroke regulirati delovno dobo. Na podlagi izjave veščakov in z ozirom na splošne zdravstvene razmere okoliša in posebne razmere obrata se določi taka delavna doba, dopusti in počitki, da more povprečni delavec izhajati, ne da bi preko normalne obrabe trpelo njegovo zdravje. Priznavamo za upravičeno zahtevo industrijskih delavcev po splošni uvedbi največ 8-urni delavnik. V okviru zakonitih posebnih varstev naj se analogno posebej uredi delavna doba žensk, starcev, mlajših ljudi in rekonvalescentov.

Priznavamo, da je v gospodarskih vprašanjih, ki so za delavstvo življenjskega pomena, in v bojih za demokratske politične pravice solidarno postopanje tega razreda potrebno. Priznavamo njega pravico, da so proti početju kapitalističnih moči in vlad, v kolikor ti delujejo od države do države, od naroda do naroda, od stroke do stroke, v enakem razmerju organizirani tudi delojemalci.

Obrtništvo.

Delitev dela je nujna, a delo vseh stanov je enako potrebno za celoto. To velja zlasti tudi za obrtni stan, ki si je kljub rastočemu kapitalizmu obdržal znaten del svojega prejšnjega stališča. V obrti se vežba in udejstvuje tudi individualna nadarjenost za stroko in podjetnost. Obrtni stan je treba držati in sicer ga bosta podpirali njegova samopomoč in smotrena zakonodaja, da se napram velekapitalu ne le vzdrži, temveč da se priuči nadomestiti z individualno sposobnostjo prednosti v tekmovanju, ki jih ima veleobrat. Zato posvečamo posebno paznost produkcijskemu zadružništvu obrtnikov. Samostojnim, avtonomnim prisilnim organizacijam zadrug naj se prizna tudi pravica za izvrševanje sklepov.

Industrija.

J. D. S. hoče podpirati razvoj narodne industrije kot bogat vir blagostanja v narodu.

Posebej je treba pospeševati vse panoge industrije (čipkarstvo, pletiljstvo, žebljarstvo, obrt lesnih izdelkov, lončarjev, pečarjev, sitarjev, ščetarjev, slamopletcev itd.), ki prinaša ob izrabi modernih sredstev – ako se nudi tem strokam strokoven pouk in potrebno materijalno pomoč – izdatno in stalno podporo, zlasti našemu gospodarsko šibkemu človeku.

Trgovina.

Z narodnega in gospodarskega stališča nam je treba solidne in podjetne domače trgovine, ki posreduje v prostem prometu stoječe blago v domači in prekomejni trgovini.

Birokratične gospodarske centrale so se izkazale še kot nezrele za izravnavo interesov med konsumentom in producentom. Potrebno je javno nadzorstvo zoper zlorabe na tem polju. Če javna zastopstva začno v prid prebivalstvu s trgovskimi akcijami, naj sodeluje pri njih prosti trgovec in naj se uporabljajo njegove izkušnje; to bo v interesu javnih zastopstev in prostega trgovskega stanu.

Manjše trgovstvo, ki se zadovoljuje z meščanskim dobičkom – zlasti na kmetih, kjer se bavi tudi z drugim delom, je trgovina nedvomno cenejša nego je režija in riziko zadružne oblike konsumenta – je treba z organizacijo čuvati navzgor proti kapitalistični premoči. To manjše trgovstvo lahko nastopa roko v roki s kmetijskim zadružništvom in mu daje na razpolago svoje znanje, delo in svoje zveze.