Meni

Dok. št. 112
Resolucija o razmerah na Štajerskem, sprejeta na vseslovenskem in istrskohrvaškem shodu 14. septembra 1897 v Ljubljani189

  1. Da se ugodi opravičenim težnjam vseh Slovencev na spodnjem Štajerskem po jednakopravnosti, treba, da se one slovenske župnije, katere spadajo sedaj še pod sekovsko škofijo, združijo z lavantinsko vladikovino v Mariboru, ter da se sodiščni okraji Radgona, Cmurek in Arviž podredijo novemu okrožnemu sodišču v Mariboru.
  2. Brezpogojna potreba je, da se ljudska šola, namenjena za poduk slovenskim otrokom, vredi skozi in skozi na podlagi materinega jezika kot izključljivega podučnega jetika, ter da neha biti ista v rokah nemško-nacijonalnih in liberalnih šolskih nadzornikov golo sredstvo za ponemčevanje slovenskega naroda.
  3. Treba je, da se deželni šolski svet štajerski razdeli v dva oddelka, nemškega in slovenskega, kateri opravlja vsaki samostojno vse posle, zadevajoče njemu podredjene šole.
  4. Učiteljišče v Mariboru, namenjeno vzgoji učiteljev za slovenske spodnještajerske šole, mora se vrediti tako, da bode poduk v večini podučnih otrok v slovenskem jeziku.
  5. Vprašanje poduka v slovenskem jeziku na celjski gimnaziji v Celji naj se reši tako, da se na gimnaziji napravijo slovenske paralelke za slovenske dijake ter da se za tako popolnjeno gimnazijo zgradi državno, srednje šole dostojno poslopje.
  6. Za štajerske Slovence treba osnovati v Celji državno nižjo kmetijsko šolo za praktičen poduk v umnem kmetijstvu in za vinorejo in sadjerejo, potem državno podkovsko šolo, obe seveda s slovenskim podučnim jezikom.
  7. Na srednjih šolah naj se nastavljajo slovenskega jezika zmožni in slovenski mladini naklonjeni možje, ne pa odločni nasprotniki nemško-nacijonalnega in liberalnega mišljenja, kakor se to godi za Celje.
  8. Nadzorstvo gledé vseh spodnještajerskih ljudskih in srednjih šol mora se odvzeti možem, ki so znani protivniki slovenskega naroda, ter izročiti možem, katerih preteklost daje jamstvo, da jim bo napredek slovenske šole zares na srci.
  9. Pri imenovanju uradnikov za spodnje Štajersko mora nehati sedanja krivična praksa, po katerej se izključujejo navadno uradniki slovenske narodnosti, in sicer celo domačini, od službenih mest na spodnjem Štajerskem.

    Uradniška mesta na spodnjem Štajerskem morajo biti pristopna tudi, in to v prvi vrsti, uradnikom slovenske narodnosti, in to mesta ravno c. kr. predsednikov okrožnih sodišč, okrajnih glavarjev in drugih predstojnikov jednako, kakor nižjih tem podredjenih uradnikov, pri sodiščih, pri politični in finančni upravi, pri šolah, pošti in železnicah.

    Pri imenovanju uradnikov za spodnje Štajersko gledati je strogo na to, da vsak imenovanec ima že pri imenovanju popolno znanje slovenščine ter da je zmožen uradovati v slovenskem jeziku ustno in pismeno.

  10. Krivični volilni red treba spremeniti tako, da bodo Slovenci na spodnjem Štajerskem dobili svojemu številu primeren broj zastopnikov v državnem zboru in da se uvrstijo v mestno skupino vsi sedaj izpuščeni trgi.
Opombe

189. Slovenec : političen list za slovenski narod, leto XXV, št. 209, Ljubljana, 14. 9. 1897, Vseslovenski in istersko-hrvatski shod; Slovenski narod, leto XXX, št. 209, Ljubljana, 14. 9. 1897, Vseslovenski shod.