Meni

Dok. št. 154
Trialistična državnopravna zamisel narodnoradikalnega voditelja dr. Gregorja Žerjava leta 1908271

Prišli so za habsburške južne Slovane nenavadno ugodni trenutki, ki se mogoče tako kmalu ne vrnejo in katere je treba dobro izkoristiti. Notranje razmere v habsburškem cesarstvu in mednarodni položaj vobče takorekoč narekujeta južnim Slovanom habsburške monarhije približno taki-le program:

  1. Iz ozemlja, katero naj tvorijo del Koroške, Štajerske in Ogrske, Kranjska, Goriška, Gradiška, Trst z okolico, Istra, Hrvatska in Slavonska ter Dalmatska, Reka z okolico, Bosna in Hercegovina, se naj ustvari na podlagi državnopravnih titulov hrvatskega in ilirskega kraljestva ter srbske vojvodine in prirodnega prava jugoslovansko kraljestvo v okvirju habsburške monarhije. Meja tega kraljestva mora iti od Eishaara ob laški meji na Koroškem po gorskem grebenu k izlivu Valentinskega potoka v Ziljo, čez Kotje v Ziljski dolini po gorskem grebenu, čez Belo jezero, po gorskem grebenu čez Kammering ob Dravi, po gorskem grebenu čez Koberco, dalje čez Arje, po gorskem grebenu čez Oberboden, po strugi Tiebelbachu do izliva v Glino, po strugi Gline do izliva Vimičkega potoka, po Beli steni čez Plešivec, Svinec ob Goršici , po gorskem grebenu čez Speikkogel dalje do Šmarnega v Labodski dolini , po gorskem grebenu čez Koralpo na Štajersko k virom Bela Sulme, po strugi Sulme do izliva v Muro, po strugi Mure do izliva Perkovega mlinskega potoka, čez Farovce k izlivu Pöltenbacha v Kučenico, po strugi Kučenice čez Stergagorje v dolino Dojberskega potoka do izliva v Rabo, po strugi Rabe do izliva Lugoškega potoka čez Ispank in Ramoezo ob Krki , po strugi Krke do izliva v Muro, po strugi Mure do izliva v Dravo, po strugi Drave do izliva v Donavo, po strugi Donave proti toku do Frančiškovega prekopa, po strugi Frančiškovega prekopa do Tise, po strugi Tise proti toku do izliva Moruše, po strugi Moruše proti toku do Arada, čez Arad, Temešvar, Krnjak po gorskem grebenu k izlivu Požeškega potoka v Donavo. Odtod pa gre državna meja tja do Eishaara. Umestno bi bilo, da habsburško cesarstvo odstopi Furlansko Italiji v zameno slovenskega dela Beneške. Ozemlje jugoslovanskega kraljestva bi merilo dobrih 150.000 km² z več nego 8 miljoni prebivalcev. Jugoslovansko kraljestvo bi bilo torej le del habsburške monarhije.
  2. Jugoslovansko kraljestvo imej svojega lastnega kralja iz habsburško-lotarinske rodbine, ki imej kar se tiče armade slične pravice kakršne ima bavarski kralj. Vrhovne pravice habsburškega cesarja, katere ima v teritoriju, ki ima tvoriti jugoslovansko kraljestvo, preidejo na kralja južnih Slovanov.
  3. Jugoslovansko kraljestvo imej v ostalih smereh isto samostalnost, kakoršno ima dandanes Ogrska in imej vrhutega približno takšno pravico svojega diplomatičnega zastopstva pri vseh svojih sosednih državah, kakoršno ima bavarsko ali saško kraljestvo.
  4. V jugoslovanskem kraljestvu bodi državni, t. j. uradni, armadni in diplomatični jezik izključno srbo-hrvatski jezik, le v slovenskem ozemlju bodi uradni jezik slovenski. Latinica in cirilica bodita v rabi enakopravni kakor sta pri Nemcih latinica in fraktura272 ter se naj srbsko-hrvatski in slovenski jezik v vokabularnem oziru izenačita, dočim si v formalnem svoje posebnosti ohranita.
  5. Jugoslovansko kraljestvo se razdeli v tri pokrajine, v srbsko, hrvatsko in slovensko. Takšno pokrajino tvori ozemlje, na katerem eno pleme kompaktno prebiva in katero imej ime v historiji utemeljeno. Slovenska pokrajina bi se imenovala kraljestvo Ilirija, hrvatska trojedina kraljevina in srbska srbsko vojvodstvo in bosansko kraljestvo. Vsaka pokrajina bi imela svojega kraljevega namestnika, svojo pokrajinsko vlado in pokrajinsko zbornico. Zagreb bi bil glavno mesto jugoslovanskega kraljestva, kjer bi bil sedež osrednje vlade, odgovorne osrednjemu parlamentu. Da bi moralo biti razmerje med jugoslovanskim kraljestvom in celokupno habsburško monarhijo takšno, da bi se ne motil mirni razvoj na nobeni strani, se samo ob sebi razume.

Da bi se meje jugoslovanskega kraljestva strinjale z mejami cerkvenih provincij in da bi bilo kraljestvo tudi v cerkvenem oziru primerno razdeljeno, ni treba posebej povdarjati.

Da bi se izpolnil sen o jugoslovanskem kraljestvu mogoče kot kompenzacija balkanskim državam od avstrijske strani! S takšno kompenzacijo bi habsburško cesarstvo ničesar ne izgubilo, temveč le pridobilo. Sicer pa najbližja bodočnost pokaže, v koliko smo Jugoslovani mogli imeti upanja na uresničenje samostalnosti v okvirju starodavne habsburške monarhije.

Opombe

271. Naš list : neodvisno politično glasilo za Slovence, leto IV, št. 50, Ljubljana, 19. 12. 1908, y. (Gregor Žerjav), Jugoslovansko kraljestvo v okvirju habsburške monarhije.

272. Gotica.