Naš bivši deželni poglavar je mnogostranski talent. O tem gotovo nihče ne dvomi, kdor količkaj pozna zgodovino njegovega dolgoletnega in v mnogem velezaslužnega javnega delovanja. Toda končno ima vsaka človeška mnogostranost tudi svoje meje in tako je naletel g. pl. Šuklje sedaj na snov, ki mu absolutno ne leži; čim se je namreč lotil razmišljevanja o demokratični upravi naše bodoče ujedinjene Jugoslavije.¹²⁵ – Kar v treh slovenskih dnevnikih je priobčil serijo člankov V zaželjeni deželi, v kateri nam podaja načrt o upravi države S. H. S., ki naj bi njegovi želji služil za podlago podrobni diskusiji o stvari. Po mojem mnenju načrt po večini v to ni prikladen, ker preočitno greši zoper vodilni načeli Jugoslavije, to je zoper jedinstvenost našega troimenskega naroda in zoper demokratski značaj bodoče države. Prav zaradi tega je Šukljejeva razprava vzbudila pred vsem v hrvatski javnosti, potem pa tudi v ožji slovenski domovini brez vsake potrebe, toda po vsej pravici precej razdraženja in nikakor nisem osamljen, ko trdim, da bi bil že iz taktičnih razlogov velik del Šukljejeve razprave ostal boljše nezapisan. Popolnoma jasno je dokazal g. dvorni svetnik le eno dejstvo, to namreč, da tudi najboljša volja, tudi najsvetejše navdušenje ne more kar čez noč pretvoriti moža, vzraslega in osivelega v šoli in v jarmu staroavstrijskega birokratizma – v modernega demokrata. Naturam si expellas …!

In sedaj k načrtu samemu! Z vrh Triglava gleda in opisuje pl. Šuklje uvodoma v res lepih besedah pestro in bogato lepoto jugoslovanske zemlje; toda to kar objema z enim ljubečim pogledom njegovo slovansko oko, to mora takoj razcepiti njegov avstrijski razum, ponižavajoč ga s skalnatih strmin triglavskih na ponižno ljubljansko Šmarno goro. Upravna sistema, docela primerna Ercegovini ali Sremu, ne bi povsem nespremenjena brez očitne škode mogla vpeljati se ob Soči ali Krki – tako modruje naš zaslužni bivši deželni glavar, ergo – pridem do zaključka, da bi kazalo jugoslovansko našo skupino deliti na tri upravna ozemlja: Slovenijo, Hrvatsko v ožjem smislu in Bosno-Ercegovino združeno z Dalmacijo . Opozarjam mimogrede na mogočno gesto, s katero rešuje tu g. pl. Šuklje državnopravno vprašanje dalmatinsko, za kar je žel v zagrebški javnosti že zasluženo zahvalo. Ampak načelo samo! Breton in Gaskonjec v demokratični Franciji [,] Lombard in Sicilijanec v Italiji sta deležna brez ugovora in odpora, brez škode iste upravne sisteme, uprav sta si v vsakem pogledu veliko bolj tuja, nego Srb iz Srema ali ercegovski moslim in naš bohinjski kmet; ampak naša Jugoslavija naj sprejme že v zibeli na svojo življenjsko pot v krstni dar tisti prokleti bič, ki jo je tepel stoletja: divide et impera! Mari se tega res ni zavedal g. pl. Šuklje tačas, ko je zahteval kot kardinalno načelo ustavi in upravi naše bodoče domovine implicite ohranitev onega zloglasnega avstrijskega partikularizma in provincijalizma, ki je bil vendar živa negacija vsake narodne jedinstvenosti? Z levo ruši te pogubne meje, z desno jih pa na novo upostavlja!

Naravno, da taka premisa ne more in ni mogla roditi zdravih zaključkov. Pl. Šuklje nadaljuje: V državni celoti obravnavajo naj se skupne zadeve in one, katere se dado skupno bolj opravljati nego ločeno, po skupnih zakonih in skupnih državnih organih. Vse ostalo pa naj se mirno prepusti zakonodajstvu in upravi posameznih državnih skupin. Na mesto preperelega avstroogrskega dualizma naj torej stopi jugoslovanski trializem, obtežen že a priori z vsemi še potrojenimi hibami takega ustavnega sistema – to je cela državnopravna modrost, prihajajoča nam s Kamna. Exempli gratia: Celo na enotnih načelih zgrajenega ljudskega šolstva g. dvorni svetnik ne pozna v jedinstveni državi S. H. S, celo le-to naj se drugače razvija pri nas v poljedelski Sloveniji, nego na primer v Boki Kotorski . In drugi vzgled: Niti vrhovno upravno sodstvo ne sme biti pri nas centralizirano, kakor je tudi v največjih kulturnih državah. Kar troje vrhovnih upravnih sodišč zahteva Šukljejev načrt za tri različne dežele naše Jugoslavije. Seveda s trojno različno judikaturo, ki mora dovesti v najbližjem času do najhujše konfuzije in naravnost do pravne anarhije. – Hvala lepa, ampak tako si narodnega in kulturnega ujedinjenja našega troimenskega naroda res ne smemo predstavljati. Mi ne, morda lažje gospodje, živeči v politični atmosferi dunajski in budimpeštanski. In s tem mislim, da je zadostno odpravljen načrt g. pl. Šukljeja, v kolikor greši zoper načelo narodne jedinstvenosti.

In sedaj si oglejmo Šukljejevo demokratsko upravo v njegovi Sloveniji . Na čelo naj jej stopi deželni glavar kot šef uprave, na njegovi strani deželni zbor kot zakonodajni organ, pod predsedstvom deželnega poglavarja pa naravnost kot kombinacija sedanje deželne vlade in sedanjega deželnega odbora (mari bi ne bilo boljše, da vržemo oboje čez most?), deželna vlada, obstoječa po polovici iz imenovanih državnih in izvoljenih deželnih svetnikov. Jaz si sicer složno delovanje te kombinacije dveh ponesrečenih avstrijskih sistemov le težko predstavljam in dvomim, je-li ta načrt pomeni v resnici odpravo naše nesrečne in drage dvojne uprave in demokratizacijo javne uprave sploh – pa bodi! Svojo Slovenijo razdeljuje potem gosp. pl. Šuklje v tri okrožja, seveda točno v okviru sedanjih provincijalnih mej ne glede na geografično in gospodarsko gravitacijo posameznih pokrajin. Samo da ostanemo Kranjci, Štajerci in Primorci, kakor se spodobi. Bog ne daj, da bi priklopili n. pr. cerkljanske gorjance gorenjskemu okrožju, kamor z vsemi štirimi gravitirajo, ali pa n. pr. iz istega razloga Vipavsko dolino obmorskemu okrožju. Naj tudi živa potreba zahteva več in manjših legopisno, gospodarsko in prometno bolj zaokroženih okrožij – zgodovinske meje nad vse! Vsako okrožje imej po tem načrtu zopet svojo okrajno vlado z izvoljenim okrožnim svetom in z dvojnim uradništvom, kakor dežela, toda le z normativno kompetenco. – Glavni steber javne uprave pa je pl. Šukljeju upravni okraj v priličnem obsegu sedanjih manjših okrajnih sodišč z okrajnim glavarjem (izvoljenim ali uradniškim?) na čelu in z okrajnim svetom, izvoljenim (čujmo in strmimo!) po interesnem zastopstvu. Okrajni svet naj bi porazdeljen v razne sekcije prevzel tudi posle sedanjih okrajnih šolskih svetov, cestnih odborov, zdravstvenih okrožij itd. Torej zopet kombinacija sedanjega vseskozi birokratičnega avstrijskega političnega okraja in svobodne in avtonomne velike občine, kakršna edino sodi v demokratsko državo. Bastard katʼ eksohen. Zadnja celica Šukljejeve javne uprave bodi potem mala, čisto brezpomembna kmečka občina, o čije delokrogu nam pove pravzaprav le to, da župan ne sme biti hkrati krčmar. Po vsej krivici se sklicuje gosp. dvorni svetnik v obrambo svojega okraja na svojedobni Winklerjev načrt, ki je slonel pač na načelu: mala sodišča, velike občine z istim teritorijalnim obsegom, ki pa danes, ko gre za vprašanje uprave moderne, vseskozi demokratske države in za samovlado ljudstva, osvobojeno vsakega državnega birokratskega jerobstva, sploh ne more biti več aktualen. – In to je ravno rak-rana Šukljejevega načrta, da s kombinacijami sedanjega birokratičnega sistema in resničnega demokratizma skuša rešiti prvemu, kar se pač rešiti da. Toda voda se ne da spojiti z ognjem!

S tem sem se dotaknil temeljnih točk študije gosp. pl. Šukljeja, v kolikor ta greši zoper vodilni ideji svobodne Jugoslavije, zoper jedinstvenost in demokratizem. In sicer v toliki meri, da se postavlja vsaj po večini izven podrobne stvarne diskusije. Naj mi g. dvorni svetnik oprosti to trdo besedo, toda v načelih moramo biti tvrdi in nasproti atavističnim pojavom na lastnem [neizprosni] proti vsakomur in pred vsem organizmu.

Če je spadalo končno v okvir take študije v resnici tudi velikansko vprašanje, je-li naj v Jugoslaviji uradnik sam piše ali narekuje in v koliko naj rabi pisalni stroj, ali morda tudi tintni svenčnik – tega res ne vem. Tudi predlog, naj se vpelje za jugoslovanske uradnike poleg gotove plače nekaka bira v živilih in drugih porabnih stvareh, po vojni morda ne bo več tako aktuvalen in nujen, kakor se boji g. pl. Šuklje. Morda se vendar zopet vrnejo časi, ko javni činovnik v moderni državi ne bo vezan na to, da se mu zagotovi za Božič par čevljev in za Veliko noč novo, praznično obleko in natura. Upamo!

Sklepno naj bo pribito le še dejstvo, da študija g. pl. Šukljeja tudi inicijativna ni. Na glavni skupščini JDS dne 29. in 30. junija t. l. se je v političnem odseku temeljito in obširno razpravljalo o ustavi in upravi Jugoslavije ter so se na glavnem zborovanju soglasno sprejele in tudi objavile resolucije, obsegajoče vodilna načela, ki nikakor ne soglašajo z načrtom g. dvornega svetnika. Dotično poročilo izide v najkrajšem času v tisku in potem bo prilika, izpregovoriti o stvari kaj več. Na to bi se usojal opozarjati zlasti tudi gospoda člankarja v Slovencu z dne 15. oktobra, ki je na načela, sprejeta v JDS., vezan.