Naše “Združenje” ni nobena politična stranka, temveč le neodvisna propagandna politična organizacija za dosego konkretnega cilja, to je za dosego revizije sedanje nedemokratične ustave in za novo notranjo ureditev naše države. Te cilje je načelstvo ugotovilo tako: Glede notranje drž.[avne] ureditve smo v načelu federalisti, ker zahtevamo zakonodajno avtonomijo nedeljene Slovenije ter najširšo suvereno samoupravo ljudstva. Smo toraj za enakopravnost vseh t[r]eh140 narodov in vseh verstev. V socialnem pogledu smo za pravično razdelitev državnih in družabnih bremen v tem smislu, da dobi produktivno delo odločilen vpliv na vodstvo vseh javnih zadev. Kmet in delavec vzdržujeta državo, zato gre v njej njima prva beseda! Glede zunanje politike smo načelno za združitev z Bolgari v eno južnoslovansko državo, vslad česar smo tudi načelni republikanci. Pozdravljamo boj primorskih Slovencev za dosego avtonomije.141
(...)
“Združenje slovenskih avtonomistov” ugotavlja, da načelno ne odklanja lojalnega idejnega sodelovanja s tistimi slov.[enskimi] političnimi strankami ali skupinami, ki so načelno avtonomistične ali federalistične v slučaju narodno-politične ali narodno-kulturne potrebe.
139. Avtonomist, leto II, št. 26, 1. 7. 1922, Iz naše organizacije.
140. Slovencev, Hrvatov in Srbov.
141. Mišljeno je prizadevanje slovenskih (in hrvaških) članov v izrednem pokrajinskem odboru za Goriško, izrednem odboru za Istro ter v deželni in državni posvetovalni komisiji za Julijsko krajino za avtonomni položaj Slovencev (in Hrvatov) v Kraljevini Italiji. Te organe je vključno z Osrednjim uradom za nove pokrajine razpustila fašistična vlada, ko je oktobra 1922 prevzela oblast.