Dok. št. 18
Program Organizacije jugoslovenskih nacijonalista89

Integralni nacijonalizem

I. Etični temelji.

Vsa podlaga ideologije in dela nacijonalistične omladine je etična. Človeštvo je velika družba, v kateri je narod že sedaj ali pa ima postati izrazita enota. Vrednost splošnega življenja človeštva je sinteza vrednot, ki jih vsak narod daje kot specifičen faktor človeški družbi.

Iz vseh vrednosti, ki jih je dala naša preteklost, imajo vrednost za bodočnost samo one, ki jih je dal naš narod90 kot specifična rasa. Zato bo tudi naša sedanjost predala bodočnosti kot trajne vrednote samo to, kar je bistveno naše, ker je ravno to človeštvu potrebno.

Doktrina nacijonalizma vsebuje predvsem kult rase, zato podreja vse funkcije življenju posameznika in naroda ustvarjanju posebnega organizma, ki naj izvrši etično narodovo poslanstvo.

Vsled tega propagira napredna nacijonalistična omladina integralni nacijonalizem v prosvetnem, pravnem, gospodarskem in socialnem življenju naroda, ki je predpogoj, da se dviga in manifestira duševna kultura naroda, ki ima svoje jedro že v svoji narodni psihi.

II. Načela.

Da pridemo do izrazite enote, moramo predvsem to enoto imeti. Narod, ki je eden in ki ni mogel v preteklosti organično živeti, ima predvsem zahtevo, da se mu to organično življenje čim preje omogoči do skrajnih etičnih jugoslovanskih mej. To se mora pospešiti s tem, da se uničijo vse zlohotno narejene ograje in plemenski predsodki in da se ustvari čim večje kohezija.

Država, kot organizacija, mora odgovarjati glavnim potrebam naroda. Da se pomore narodu pri izvrševanju njegove specifične rasne misije, mora država podpirati ustvarjenje organizma, ki je za to določen. Vsled tega mora biti država sama enotna, da more na ta način vplivati na izpolnjevanje enotnega organizma.

Da bi tudi državni organizem odgovarjal zahtevam naše psihe, mora biti sam narod suveren v državi. Njemu mora pripadati vsa državna oblast, ki jo izvršuje z volilno pravico. Na ta način določi narod zakonodajno oblast narodni skupščini, eksekutivno oblast kralju in narodnim ministrom in sodno oblast sodnikom, ki so nezavisni od vsakega drugega faktorja v državi.

Narod pa mora tudi direktno sodelovati v državnih funkcijah in pri upravnih enot: občin, oblasti, ki naj se urede po geografskih in ekonomskih razmerah.

Družabni razredi, ki so se v stoletjih ukoreninili na zapadu, naj ostanejo pri nas samo v kolikor branijo s svojimi organizacijami interese posameznih članov, biti pa morajo podrejeni obči koristi naroda. Vsak razred ima svojo posebno nalogo in vršenje te naloge mora biti aktivno. Zato je dolžnost vsakega poedinca, da poglobi samega sebe z največjo intenzivnostjo v te naloge in da razvije svojo notranjo energijo v največji meri v takem zavestno izbranem poklicu, v katerem bodo te energije prišle najbolj do izraza in da na ta način družbi več daje kot sprejema; na drugi strani je dolžnost družbe, da išče in najde te energije v posameznikih in da jim omogoči samostojno življenje in razvoj. S podporo takih enot se rešuje najbolj uspešno vprašanje energije in samostojnosti, zavesti in resnice, blagostanja in sreče v narodu. Razen tega se razvija smisel za kritiko in kontrolo, ki izključuje vsako demagogijo in tiranijo mas in poedinca.

S svobodnim združevanjem razvitih enot, ki stopajo v razne zveze, potrebne za izpolnjevanje organične funkcije Nacije, se potencirajo raznovrstne energije naroda in s tem glavni pogoji za bujno višje življenje naroda.

Kultura enote, ki se imenuje narod, ima svojo podlago v življenju te enote. Sredstva, da se ta kultura razvije, so v prvi vrsti prosvetna. Prosveta kot sredstvo ne more imeti vedno isti tip. Ona ne posoja in ne presaja, ampak se ustvarja po potrebi in zahtevi. Naša glavna naloga je, da najdemo vse tajne glasove naše krvi, da preudarimo kulturno vrednost vseh raznih znakov jugoslovanskega naroda, da ustvarimo našo specifično kulturo, da damo smisel obstoja našega naroda v družbi človeštva, v katerem bo naš narodni genij razprostrl svoja krila.

III. Nacijonalistična praksa.

Da izvedemo načela nacijonalistične ideologije do popolnosti neodvisno in brez kompromisa do skrajnih konsekvenc, nečemo, da bi bil naš pokret akcija politične stranke. Vsa nacijonalistična praksa, z ozirom na današnje razmere, je podrejena visokim in določenim etičnim ciljem, ki jih ne morejo imeti navadne stranke. Vsled tega smatramo za potrebno, da odredimo metodo, ki jo zahteva praksa te nove ideologije in ki jo nimajo obstoječe stranke.

Vse delo nacijonalistične omladine se deli na notranje in zunanje delo.

Notranje delo je namenjeno v prvi vrsti članom samim in obstoji v vzgajanju popolnega jugoslovanskega tipa v kulturnem, fizičnem, etičnem in socijalnem ekonomskem smislu.

Zunanje delo obstoji v izvajanju naših načel v najbližji okolici vsakega nacijonalista. S tem bomo pobijali plemenski in pokrajinski separatizem, zgodovinske predsodke, verski fanatizem in netoleranco in vse neaktivne in škodljive faktorje v mednarodnem gospodarstvu, v družbi in kulturi.

Naše pozitivno delo naj:

  1. objame široke mase naroda s silno in sistematično akcijo, ki naj v narodu povzdigne splošen polet in navdušenje za vzvišeno misel narodnega in državnega edinstva, da bo jugoslovanska zavest v narodu fiksirana kot neodoljiv instinkt.
  2. širi i dviga v narodnih slojih nacijonalni ponos in zaupanje, gospodarsko neodvisnost, državljansko zavest, duha prave državljanske svobode, versko strpljivost in socijalne pravičnosti.
  3. vzgaja s fizično in duševno pripravo narodno mladino za bojnega in idealnega borca, naj odkriva v nji posamezne energije in jih razvija v rasni jugoslovenski tip, ki naj se izkaže v službi funkcije nacijonalnega organizma.
  4. izsili in podpira reševanje velikih političnih, kulturnih, gospodarskih in socijalnih vprašanj in reform na polju aktivnosti v skladu z najnovejšimi rezultati znanosti in v soglasju z našim narodnim življenjem (n. pr. skupno ime države, skupen književni jezik itd.).
  5. stopi v politične in kulturne zveze z drugimi slovanskimi narodi, naj propagira med njimi slovansko vzajemnost in premišlja, kako bi ustvarili pogoje za splošno politično zvezo slovanskih držav, kot najmočnejšo garancijo za obstoj in napredek slovanskih narodov.
IV. Naša sredstva.

Snovati hočemo naše organizacije po vsej jugoslovenski državi, po vseh kolonijah izven države91 in po vseh evropskih centrih, kjer žive naši ljudje.

Delo teh organizacij, ki se dele na kulturne, politične, ekonomske in socialne sekcije, bo izdajanje listov, ustanavljanje tečajev za slovanske jezike in kulture, čitalnice, knjižnice, ljudska vseučilišča, igralske družbe, pevska in glasbena društva, sokolska in strelska društva in druge kulturne ustanove, gospodarske in socijalne zadruge.

Kjer take ustanove, društva in zadruge že obstojajo, jih bomo podpirali, ako so nacijonalne, da v njih pomnožimo delo in silo in izvedemo načela našega programa.

Naposled, kar se tiče že obstoječih in bodočih strank, ki odgovarjajo narodnemu jugoslovenskemu interesu, bomo podpirali vsako njihovo akcijo, ki jo vodi interes Nacije v smislu naših načel.

Končno je treba naglasiti, da se to praktično delo zahteva, da se čim intenzivneje razvija, ker to zahtevajo, sedanje razmere v državi, da se zagotovijo pogoji za obstoj države in razvoj naroda.

Opombe

89. Statut in program organizacije jugoslovenskih nacijonalista. Ljubljana : Učiteljska tiskarna, 1923, str. 31–35. – Prve organizacije Orjune so se v Sloveniji pojavile spomladi 1922, njeno òblastno organizacijo v Ljubljani so oblikovali januarja 1923.

90. Mišljen je unitaristično pojmovani enoten jugoslovanski narod.

91. Kraljevina SHS tedaj in tudi kasneje ni imela v posesti nobenih ozemelj izven svojih obstoječih državnih meja.