Ustanovitelji stranke imajo namen, organizirati prekmurske kmetovalce v svrho uspešnejšega varstva kmečkih koristi, kakor, dosege prostega izvoza raznih potrebščin. (...) Le z združenimi močmi more naš poljedelec doseči, da se bode mogel v teh ozirih svobodnejše gibati. Organizacija kmetov res odgovarja nujnim življenskim potrebam. (...) Naše mnenje je, da bi se morala kmečka stanovska organizacija, ako hoče res zaslužiti to ime, zavzeti za vse sloje kmečkega prebivalstva. Ona ni poklicana, ščiti le koristi velikega kmetskega posestnika. Njena dolžnost ni bila, organizirati tudi kmetski proletarijat, kateremu pomagati do boljših gmotnih razmer, je eno najnujnejših vprašanj. Kmečka stranka, ki ne namerava združiti pod svojim okriljem vseh slojev kmečkega življa, ne bi imela življenske moči, temveč bo dala povod, da se bodeta mali kmet in poljski delavec posebej organizirala. To bi pa pomenilo usodepolno cepitev moči. Zato je treba gledati, da bo vodstvo mlade stranke isto vodilo po pravih potih, ako hoče doseči svoj cilj: splošno blagostanje vsega kmečkega življa. Še nekaj ne smemo zamolčati: simpatij za novo jugoslovansko domovino (...): ako hočete, da bo država Vam pomagala, morate najprej pomesti z madjaronstvom, ker s tem ne boste prišli daleč. Zvestoba do matere Jugoslavije – to je prvo!
Mi smo nej brezvörni, nej liberálni, nej komunisti, ár med nami nega brezvörnega. (...) Mi mámo Bogá v srci i živémo po vöri. A mi gučimo, ka se Bog ne smej spominjati v politiki i v krčmi, tüdi dühovniki ga ne smejo. Dühovnik, šteri se v politiko mejša, je nej dober, on dela svájo med farami i nepoštüje Bogá. Záto dühovnik ne spáda v politiko, ampak v cérkev i v šolo.
Program naš je “Moli i delaj”, nej samo moliti i nej samo delati, oboje moramo činiti. V Cérkvi spunjávamo svoje dužnosti, pa pri deli nam to tüdi trebej. Záto smo nastavili našo stranko, ko smo z delom pomágali našem Prekmurji. (...)
(...)
Prekmurje je pokrajina, štera je prišla iz ene držáve v drügo. Prilike so eti nove, trebej idti na novo delo, trebej je delati vsem stanovom vküper. Kmetijstvom trebej pomágati z raztálanjem zemlé, kak želej lüdstvo, trebej je nastaviti v Prekmurji industrijo, štera de dávala krüh delavcem i drügim stanovom, fabrike za cuker, kolbáse, sveče, žájfo, cigeo, leder, kompote, sušenje sádja, fabrike za špiritus in drügo moramo nastávlati. S tem odpomoremo kmeti i delavci i meštri.78 Treba nam železnic, mostov prek Mure, nove birovije. Na vsem tem moremo delati, ár nači se Prekmurje nemre pozdignoti. Pri tem deli pa morejo pomágati i delati vsi stanovi vküper, i kmet, i delavec, i mešter i navčen človik. Eden sam stan nemre toga dela včiniti, ár bi bilo na kvár celomi lüdstvi. Vsi stanovi ležej veliko včinijo, kak eden sam.
Záto bi bila falinga od nás Prekmurcov, kak bi se odločili za edno stranko, štera má za kotrige samo eden stan. V Sloveniji so prilike náčiše, tam se lejko eden stan sam organizira, ár so drügi stani tüdi organizirani i nemajo vküper dela. Eti pri nas je nači.
Prekmurska kmetijska stranka, štera je žé dosta dobroga včinila za Prekmurje in ešče de nadale dobro delala, má gornji program i cile za Prekmurje. Naživlje se v istini kmetijska, ár je v Prekmurji nájveč kmetov. A tá stranko de zastopala tüdi drüge stanove v Prekmurji, njéna istinska želja je, Prekmurje podignoti vküper z vsejmi drügimi stanovi. Nájveč interesa má na málom človeki, srmáki, njima trebej pomágati, bogátci že samomi dobro ide. (...)
Prekmurska kmetijska stranka s tém dela istinsko za vse stanove v Prekmurji, nej samo za kmeta. Prekmurska kmetijska stranka je istinska domáča stranka, štera dela, a ne guči samo. (...) Vsi právi pajdášje Prekmurja so kotrige Prekmurske kmetijske stranke, štera je dnes naša domáča stranka in štera je edina dosta dobrega dela včinila.