/
Dogodki
/
Konference

To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Zgodovina izobraževanja in zaposlovanja oseb s senzornimi ovirami v obeh jugoslovanskih državah razkriva številne preobrazbe, ki so odražale kompleksne družbene, gospodarske in politične spremembe različnih obdobij. Čeprav je prva svetovna vojna sprožila širšo razpravo o vrednosti človeškega življenja, so osebe z invalidnostmi – z izjemo vojnih veteranov – večinoma ostale na družbenem obrobju.
Po drugi svetovni vojni se je njihov položaj začel postopno izboljševati z ustanavljanjem socialnih, izobraževalnih in poklicnih institucij, katerih cilj je bil olajšati vključevanje oseb s senzoričnimi oviranostmi na trg dela ter spodbujati njihovo aktivno sodelovanje v družbi.
Kljub tem prizadevanjem je v petdesetih in šestdesetih letih še naprej prevladoval medicinski model invalidnosti, ki je osrednjo pozornost namenjal telesnim in čutnim okvaram ter jih obravnaval predvsem kot zdravstveno vprašanje – kot težavo, ki zahteva zdravljenje ali rehabilitacijo.