Vsaka knjiga nosi pečat svoje dobe. Tako je tudi s to knjigo. Posvečena je posameznim vidikom zgodovine kmetijstva in kmečkega sveta. Nastajala je kar nekaj let. Ne kontinuirano, temveč sporadično, kakor so narekovali delo v različnih domačih in mednarodnih projektih in udeležbe na konferencah. Z zgodovino kmetijstva in kmetov, z agrarno zgodovino, kot se je takrat reklo, sem se začel ukvarjati že pred desetletji. To je bila tema moje disertacije. Naneslo je tako, da so drugi kolegi ob prihodu na Inštitut za novejšo zgodovino imeli interes na drugih področjih raziskovanja. Raziskovati kmetijsko in kmečko problematiko je pomenilo spoznavati življenjske in gospodarske razmere večinskega dela prebivalstva Slovenije. In to s plati, ki ji drugi niso hoteli posvečati veliko pozornosti. Tema je bila povsem prezrta, deloma raziskovana zgolj s politične plati. Težko je reči, da so bile gospodarske in socialne razmere kmečkih množic predmet zgodovinarskih razprav. Mene je tema takoj pritegnila. Čaru kmečkega sveta se nisem mogel upreti. Odločitev se mi je kasneje v življenju zelo obrestovala. Tema doktorske disertacije so bili kmečki dolgovi. Na videz suhoparna, za večino celo dolgočasna tema, vendar v svojem bistvu izvrstno izhodišče za vstop v svet »velike« gospodarske zgodovine.