Do nedavnega je ostalo prezrto, da je bila Dobrna od leta 1770 do tridesetih let 19. stoletja dom dobršnega dela potomcev znamenitega kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693). Zadnji je imel tu posest do leta 1870, nekateri pa so s krajem ostali povezani še pozneje. V njihovih rokah so bili stari srednjeveški grad Schlangenburg (Kačji grad), ki se je prav na začetku tega obdobja začel nenadoma podirati in so ga opustili, dvorec Dobrna, zgrajen kot nadomestek za stari grad, termalno zdravilišče, ki je v tem času po dolgotrajni letargiji vzcvetelo v novem sijaju, in pozneje tudi bližnji dvorec Dobrnica ali Gutenek, katerega prejšnji lastniki baroni Adelsteini so bili z Valvasorjevim potomstvom kar v dvojnem sorodstvu. Na teh štirih lokacijah na sami Dobrni in v njeni bližnji okolici so se pletle usode baronov Dienersperg ter ženskih vej njihove rodbine – grofov Hoyos, vitezov Resingen in vitezov Gadolla –, nekatere take, da bi lahko vešča roka napisala družinski roman.